Skupno med substanco in subjektom: heglovski predlog nove socialne ontologije

Sodobna družba je dosegla nepremostljivo pregrado, ki se kaže v številnih krizah, od gospodarske in ekološke do socialne in konceptualne. Ne le da nismo sposobni organizirati učinkovitega odpora proti katastrofalnim posledicam »absolutnega kapitalizma«, temveč se zdi, da smo izgubili sposobnost, da bi si predstavljali skupno prihodnost človeštva. Ta slepa ulica se odraža tako v sodobni znanstveni in ekonomski dominaciji nad naravo, ki ju spremlja družbeno uveljavljanje vsesplošnega individualizma. Za preseganje te brezizhodne situacije potrebujemo novo paradigmo, ki zajema tako področje individualnega in kolektivnega delovanja kot tudi formalnih in neformalnih struktur, ki zagotavljajo in podpirajo družbeno kohezijo. Ta paradigma je skupno. Glavni cilj raziskovalnega projekta je oblikovati novo pojmovanje skupnega. Ideje skupnega ne obravnavamo v nasprotju s posameznikom, kot se običajno domneva, temveč jo razumemo kot temeljno načelo, ki določa naš odnos do nas samih in do sveta, tj. kot praxis. Filozofski klasik, ki ponuja aktualen pristop k tej temi, je Hegel. Njegovo premišljeno prizadevanje, da bi zajel novoveški izziv, kako misliti prepletanje med partikularnim in univerzalnim, individualnim in družbenim, je najosnovneje utelešeno v ideji univerzalnega dela. Ideja je ključna za razumevanje skupnega, hkrati pa predstavlja tudi konceptualni gradnik nove družbene ontologije. Po Heglu se univerzalno delo nanaša na posebno politično formo, ki nastane z dejanji vseh in vsakega posameznika ter jih za nazaj poenoti in izenači. Za razliko od njegovega modela vzajemnega pripoznanja model univerzalnega dela zajema proces posameznikove samouresničitve skozi prakso umetniškega ustvarjanja, ki zahteva druge, hkrati pa ohranja idejo o posameznikovi edinstveni naravi. Na ta način vključuje tako bitje kot delovanje, posamično in kolektivno, ter ponuja razumevanje posameznikove možnosti samouresničevanja prek vključenosti v skupno delo. Komplementarni cilj projekta je ponovno preučiti to Heglovo idejo ter oblikovati celovito novo družbeno ontologijo, utemeljene na skupnem, ki zajema oblikovanje politične subjektivitete onkraj dihotomije individualnega in kolektivnega. Z oživitvijo Heglove ideje o univerzalnem delu si projekt prizadeva ponuditi nove perspektive v študijah nemškega idealizma, politične filozofije in kritične teorije ter se spoprijeti s sedanjo krizo skupnega v družbi. Ta dejavnost bo podprta z analizo nenehno se oblikujoče narave skupnega. V zvezi s tem bo preučena dinamika dela v kapitalistični sodobnosti, natančneje z ekonomske kategorije abstraktnega dela in stalnega vrednotenja človeških dejanj prek oblike vrednosti. V ta namen bodo opravljene tri celovite analize: (i) analiza oblik skupnega bivanja: osredotočena na razumevanje različnih oblik skupnega bivanja in njihovih političnih razsežnosti; izpodbijanje predpostavke, da je skupno zgolj vsota individualnih prizadevanj, s poudarkom na Marxovem pojmu Gemeinwesen; (ii) analiza napetosti med razlastitvijo in komunalizacijo: razširitev klasične analize tragedije skupnega z obravnavo napetosti med razlastitvijo in komunalizacijo v zvezi s sodobnimi političnimi in ekonomskimi opisi skupnega ; s poudarkom na Marxovem pojmu splošnega intelekta; (iii) uvedba novega koncepta skupnega: razvoj novega razumevanja skupnega za naš čas; razširitev koncepta skupnega na celotno sfero (ne)živih stvari; analiza solidarnosti kot organizacijskega načela v različnih emancipatornih bojih; ponovna predstavitev skupnega za 21. stoletje, tako da se prepleta s kritičnimi perspektivami postkolonialne in feministične kritike politične ekonomije in kritične ekologije. K projektu bo pomembno prispeval podkast, ki bo širšemu občinstvu posredoval spoznanja o tem, kako izničevanje skupnega vpliva na njihovo življenje. Razvijali ga bomo v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo na Univerzi v Ljubljani ter priznanimi znanstveniki.