Novi teoretski pristopi k primerjalni transkulturni filozofiji in metoda sublacije

Živimo v globaliziranem svetu. Tudi krize, s katerimi se soočamo, kot npr. ekološki problemi in globalno segrevanje, oboroženi spopadi in vojaške agresije ter neenakomerna porazdelitev virov in bogastva, so globalne in jih posamezne države same ne morejo učinkovito reševati. Za spodbujanje globalne medkulturne solidarnosti in sodelovanja se morajo različne kulture učiti druga od druge, zlasti v smislu svojih filozofskih, etičnih in aksioloških perspektiv. To je povezano s problemi, ki nastajajo zaradi zgodovinskih oddaljenosti, idejnih sporov, političnih razlik, itd. Projekt se osredotoča na izboljšanje teoretskih modelov transkulturnih interakcij na področju filozofije. S krepitvijo teh modelov želimo olajšati izmenjavo znanja in idej med kulturami. Projekt obravnava vrsto težav, s katerimi se srečujejo zahodni teoretiki in teoretičarke pri proučevanju idejne zgodovine takim. ne-zahodnih kultur. Izhajajoč iz razlik med čez-kulturnimi, medkulturnimi in transkulturnimi metodami bomo identificirali osrednje izzive, s katerimi se soočajo tradicionalne metode primerjalne filozofije. Predstavili bomo nove strategije za premagovanje teh problemov in prikazali, kako lahko novi pristopi proizvedejo celovitejše in natančnejše modele za primerjalno transkulturno filozofijo, ter zmanjšajo ali razrešijo probleme tradicionalnih metod. Projektna skupina je specializirana za raziskovanje vzhodnoazijskih idejnih tradicij in se bo zato v tem okviru osredotočila na specifične zgodovinske in idejne temelje teh tradicij. Začeli bomo s preučevanjem semantičnih in hermenevtičnih implikacij kulturno pogojenih razlik v referenčnih okvirih obravnavanih teorij in izpostavili potrebo po takim. diskurzivnih prevodih. Na osnovi kritične preverbe nekaterih drugih novih metod, kot npr. metod »zlitja«, »sinteze«, ali »sotočja«, bomo predlagali nov primerjalni pristop, ki vključuje novo tehniko, imenovano ""transkulturna filozofska sublacija"", s katero lahko izboljšamo obstoječe raziskave tega področja ter zagotovimo globlje razumevanje medsebojne povezanosti in kompleksnih odnosov med različnimi filozofskimi tradicijami. Ker bi lahko koncept ""sublacije"" razumeli kot izhajajočega iz hegeljanske tradicije, bi se lahko v okviru transkulturnih raziskav izkazal kot problematičen. Vendar velja izpostaviti, da je v tem kontekstu uporabljen drugače, četudi še vedno zaobjema vse tri pojme, ki so ključni za proces ustvarjanja nečesa novega iz interakcij med opozicijami, tj. izločanje, ohranjanje in dvig na višjo raven. Tukaj sublacija ne predstavlja negacije protislovja, saj je uporabljeni teoretski model osnovan na vzajemno komplementarnih, in ne na vzajemno izključujočih se opozicijah. Za razliko od ""sinteze"" ali ""fuzije"" se izraz ""sublacija"" tukaj nanaša na proces in ne na stanje. Zaradi svoje dinamične in nesubstančne narave se je izkazala kot nadvse uporabna za boljše in natančnejše opisovanje novih oblik transkulturnega filozofiranja kot drugi pristopi, razviti do sedaj. Osnovna načela te metode so bila opisana v enem poglavju ene novejših znanstvenih monografij vodje projekta z naslovom Interpreting Chinese Philosophy: A New Methodology, ki je izšla pri založbi Bloomsbury Academic in za katero je avtorica prejela nagrado Univerze v Ljubljani za najboljši raziskovalni dosežek v humanistiki. Ker pa je metoda sublacije doslej vzpostavljena zgolj na shematski ravni, jo je potrebno izboljšati tako kar se tiče njenih teoretskih osnov, kot tudi praktične uporabe. Le na tak način bomo lahko zagotovili njeno največjo učinkovitost ter zagotovili realizacijo vseh njenih potencialov. Zato jo moramo aplicirati ter demonstrirati na čim večjem številu različnih primerov. Te demonstracije bodo izboljšale teoretski model sublacije z zagotavljanjem konkretnih ponazoritev in praktičnih vpogledov, ki jih bomo pridobili na njihovi osnovi. Vse to bo privedlo do znatnega izboljšanja ter konstruktivnega reševanja številnih problemov, s katerimi nas sooča uporaba tradicionalne primerjave.