Umetnost za skupnost. Evidentiranje in vrednotenje likovnih del, naročenih za javne ustanove v Sloveniji, 1945-1991

Projekt bo celostno raziskal likovna dela, ki so bila naročena in ustvarjena za slovenske javne ustanove v obdobju 1945–1991. V njem bodo obravnavane umetnine, ki se nahajajo v vrtcih, bolnišnicah, na bankah, v uradih, na železniških postajah, v tovarnah, trgovinah, restavracijah, hotelih in drugih prostorih, ki so bili del javne infrastrukture in namenjeni redni rabi skupnosti. V tem obdobju je bila namreč v številne nove ali preurejene stavbe javnih služb in družbene infrastrukture nove Jugoslavije vključena posebej zanje zasnovana likovna oprema. Stensko slikarstvo, pa tudi tapiserije, reliefi in kipi so bili vanje umeščeni zaradi dekorativnosti in vzgojnega potenciala. Zlasti v prvih povojnih letih so nove oblasti tako skušale legitimizirati novo državo in širiti njene vrednote. V desetletjih družbenih in političnih sprememb, ki so minila od njihovega nastanka, so se skupaj s prostori, v katere so bile umetnine umeščene, spremenili tudi njihov pomen, vpliv in recepcija, ki bodo predmet raziskovanja v projektu. Ker tovrstna dela (z redkimi izjemami) še niso bila ovrednotena, niti obravnavana z vidika umetnostne zgodovine, je dediščina v večji meri neevidentirana, brez pravne zaščite in močno ogrožena – še posebej med prenovami danes dotrajanih prostorov, ki postajajo zaradi novih lastnikov in spremenjene namembnosti vse pogostejše. Glavni cilj projekta je umetnine, ustvarjene za javne ustanove v Sloveniji med letoma 1945 in 1991 dokumentirati, prezentirati, analizirati, ovrednotiti in tako tovrstno dediščino narediti vidno, obenem pa jo zavarovati pred propadanjem in uničenjem. Njegov doprinos bo relevanten za: -         nova spoznanja o slovenski in jugoslovanski likovni umetnosti druge polovice 20. stoletja -         umestitev umetnin, naročenih za javne institucije v domači in mednarodni umetnostnozgodovinski kontekst -         ponovno ovrednotenje opusov slovenskih umetnikov, v katerih tovrstne umetnine doslej niso bile upoštevane -         nova spoznanja o kulturni in umetnostni politiki obravnavanega obdobja -         vključitev pristopov t.i. državljanske znanosti (citizen science) v umetnostnozgodovinsko metodologijo. Raziskave bodo potekale skladno z ustaljenimi umetnostnozgodovinskimi metodološkimi pristopi v arhivih, knjižnicah in na območnih enotah Zavoda za varstvo kulturne dediščine, dopolnjevali pa jih bomo tudi s pristopom t.i. crowdsourcinga (slo. množično zunanje izvajanje). Izbrani pristop bo imel dvojno korist – projektna skupina bo z njim dobila nove podatke, javnost pa bo udeležena v proces znanstvenega raziskovanja, s čimer bomo dvignili zavest o pomenu dediščine, pa tudi vključenost starejših v družbo. Osrednji rezultat in hkrati diseminacijski kanal projekta bo spletna stran z evidenco v projektu dokumentiranih umetnin, kjer bomo osnovne podatke zaradi ogroženosti dediščine objavljali sprotno, v najkrajšem možnem času. Gradivo bo opremljeno z standariziranimi metapodatki, ki bodo omogočali integracijo z drugimi uveljavljenimi repozitoriji namenjenimi dokumentiranju dediščine (Europeana). Projektna skupina bo na podlagi evidentiranih umetnin podrobno analizirala, interpretirala in, skladno s posebej oblikovanimi strokovnimi kriteriji, umetnine kritično ovrednotila ter jih umestila v nadnacionalni jugoslovanski in širši, mednarodni kontekst. Sestavila bo seznam umetnin, ki jih bo predlagala za vnos v Register nepremične kulturne dediščine in tako direktno prispevala k njihovemu varovanju. Analizirala bo tudi politike, ki so vplivale na naročništvo in umeščanje umetnin v javne ustanove pri nas in v tujini, s ciljem oblikovanja smernic za Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije glede izvajanja sheme deleža za umetnost. Pomemben rezultat projekta bosta tudi projektna monografija in mednarodna konferenca, ki jo bomo organizirali v Ljubljani.