Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Oblikovanje regionalnega umetnostnega središča v zgodnjem novem veku: primer Ljubljane

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.09.00  Humanistika  Umetnostna zgodovina   

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
, Umetnostna zgodovina, arhitektura, slikarstvo, kiparstvo, center in periferija, regionalno umetnostno središče, umetnostno historiografija, naročništvo, zbirateljstvo, migracije, zgodnji novi vek, barok, Kranjska, Ljubljana
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
3.972,96
A''
773,12
A'
1.215,77
A1/2
2.410,77
CI10
27
CImax
4
h10
2
A1
13,55
A3
0,21
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  0,67 
Scopus  20  28  23  1,15 
Organizacije (2) , Raziskovalci (7)
0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  15861  dr. Matej Klemenčič  Umetnostna zgodovina  Vodja  2023 - 2025  423 
2.  58335  Neža Lukančič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2023 - 2025  35 
3.  20921  dr. Renata Novak Klemenčič  Humanistika  Raziskovalec  2023 - 2025  154 
4.  06248  dr. Marko Štuhec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2023 - 2024  297 
5.  50535  dr. Sara Turk Marolt  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2024 - 2025  24 
0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28435  dr. Tina Košak  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2023 - 2025  215 
2.  18476  dr. Helena Seražin  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2023 - 2025  403 
Povzetek
Projekt želi razviti metodološki okvir za raziskovanje regionalnih umetnostnih središč in predstaviti modelno študijo za zgodnjenovoveška mesta. Ljubljana kot glavno mesto habsburške dežele Kranjske je s svojo lego na stičišču kultur in na križišču trgovskih poti odličen primer. Glavni cilj je celovito preučiti okoliščine in vzvode, ki so prispevali k preoblikovanju Ljubljane v »regionalno umetnostno središče«. Nadaljnji cilji so 1. Poglobljeno raziskovanje spreminjajočega se vplivnega območja Ljubljane kot umetnostnega središča na podlagi primerjalnega preučevanja naročil in opusov umetnikov. 2. Seznam priseljenih umetnikov, njihovih poti in okoliščin njihove priselitve. 3. Primerjalno analizirati naročništvo in zbirateljske prakse v Ljubljani in zunaj nje, s posebnim poudarkom na geografskem ter demografskem in socialnem kontekstu. Projekt izhaja iz pojmovanja regionalnega umetnostnega središča kot mesta, v katerem živijo umetniki in rokodelci, katerih naročila in opusi segajo izven matične province. Umetnostni vpliv takšnega umetnostnega središča je bistveno manjši od velikih umetnostnih prestolnic (kot so Benetke, Rim, Antwerpen itd.), ki pa so bile v nasprotju z manjšimi provincialnimi regijami, kot je Ljubljana, predmet obsežnega in vsestranskega preučevanja. Delovni program je jasno strukturiran in sestavljen iz štirih tesno prepletenih delovnih paketov: Delovni paket A bo vzpostavil definicijo in okvir nove metodologije, ki bo služila kot izhodiščna točka v študijah drugih manjših regionalnih umetnostnih središč v srednji Evropi in zunaj nje. Delovni paket B zajema študije najpomembnejših pojavov v Ljubljani, kot sta priseljevanje umetnikov in hiter družbeni napredek naročnikov. Predmet študije primerov bodo severnoitalijanski arhitekti, nizozemski slikarji in njihovi naročniki ter goriški kamnoseki s posebnim poudarkom na demografskih, socialnih in geografskih vidikih. WP C in WP D bosta zagotovila zaključne analize in sinteze ter razpravo in diseminacijo. Projektno skupino sestavljajo umetnostni zgodovinarji in zgodovinar na različnih stopnjah kariere (doktorski študent, podoktorand, izkušeni in uveljavljeni raziskovalci), vsi specializirani za zgodnje novoveško obdobje in zato z velikim potencialom za optimalno izmenjavo znanja. Pripadnost članov ekipe omogoča neposredno diseminacijo rezultatov na vse tri stopnje umetnostnozgodovinskih univerzitetnih študijskih programov univerz v Ljubljani in Mariboru, ponuja pa tudi velik potencial za takojšnje diseminacijo izven Slovenije. Vključevanje in izmenjavo znanja s širšo mednarodno raziskovalno skupnostjo zagotavljamo z uvodno mednarodno delavnico, mednarodno konferenco v drugem letu ter dobro vzpostavljenimi mednarodnimi mrežami članov ekipe. Projekt ima velik potencial, da pomembno prispeva k decentralizaciji umetnostne zgodovine. Poleg tega ponuja nove možnosti za raziskovanje zgodnjenovoveške umetnosti in naročništva v srednji Evropi in širše. Glede na družbenoekonomske cilje bo projekt prispeval k razvoju kulturnega turizma, pa tudi v okviru dejavnosti varstva kulturne dediščine, muzejskih programov in poučevanja na vseh ravneh in pri različnih ciljnih skupinah. Poleg posameznih člankov v mednarodnih indeksiranih revijah so razprava in rezultati projekta načrtovani že od samega začetka projekta, začenši z uvodno mednarodno delavnico, vmesno delavnico in mednarodno konferenco, razstavo o baročni umetnosti v Narodni galeriji in Narodnem muzeju Slovenije, ki jo bo pospremila monografija o baročni umetnosti na Slovenskem in ob koncu projekta tudi rokopis za knjigo o baročni Ljubljani, ki bo izšla v letu po zaključku projekta.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno