Projekti / Programi
Konfucijanski preporod in njegov vpliv na sodobne vzhodnoazijske družbe skozi prizmo odnosa med individuumom in družbo
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
Preporod konfucijanstva, moderno konfucijanstvo, modernizacija, Vzhodna Azija, Sinitska regija, Kitajska, Koreja, Japonska, Tajvan, Hong Kong, sodobne vzhodnoazijske družbe, kultura, individuum, družba, relacijska etika, politična teorija, kulturološke študije, primerjalne študije.
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
12. oktober 2025;
Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje
2020-2024
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
111
|
137
|
115
|
1,04
|
Scopus |
104
|
222
|
174
|
1,67
|
Organizacije (1)
, Raziskovalci (4)
0581 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
51180 |
dr. Byoung Yoong Kang |
Literarne vede |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
238 |
2. |
39170 |
dr. Marko Ogrizek |
Kulturologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
30 |
3. |
13009 |
dr. Jana Rošker |
Kulturologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
856 |
4. |
35805 |
dr. Tea Sernelj |
Kulturologija |
Vodja |
2023 - 2025 |
116 |
Povzetek
Konfucijanska etika in konfucijanistična državna doktrina predstavljata pomembno kulturno dediščino celotne vzhodnoazijske tradicije. Konfucijanski preporod, ki se je v teh regijah razvijal od zgodnjega 20. stoletja naprej kot idejni temelj specifične vzhodnoazijske modernizacije, predstavlja pomemben mejnik pričetka redefinicije idejnih osnov vzhodnoazijskih družb in njihovega odnosa do lastne zgodovine in tradicije. Pri tem gre za strujo prenove tradicionalnih miselnosti, ki je merodajno opredeljevala duh vzhodnoazijske modernizacije. Ta struja se je kazala v poskusih revitalizacije tradicionalnih idejnih sistemov s pomočjo novih impulzov zahodnih miselnosti. Alternative obstoječim razvojem, ki so tudi v modernizaciji Azije vodili do tendenc socialne odtujenosti in takim. »vakuuma vrednot«, iščejo sodobni konfucijanci predvsem v ogrodju klasične konfucijanske miselnosti. Preporod konfucijanstva torej temelji na prizadevanjih za takšno modernizacijo vzhodnoazijske tradicije, ki je ne bi bilo možno enačiti s popolnim pozahodenjem družbenih stvarnosti teh regij, temveč bi bila osnovana na moderniziranih in prenovljenih konceptih, ki ustrezajo družbeni realnosti in miselnosti teh regij.
Zato ni čudno, da izhajajo osrednje teoretske teze modernega konfucijanstva iz prepričanja, da lahko konfucijanstvo kot temelj specifično kitajske socialne, politične in moralne miselnosti - seveda v prenovljeni, pogojem moderne dobe ustrezajoči obliki - služi kot temelj etičnega osmišljenja sodobnega življenja in kot zdravilo proti odtujenosti, ki je razumljena kot stranski proizvod kapitalističnega poveličevanja konkurence ter gonje za dobičkom.
V sklopu preučevanja sodobnih konfucijanskih teorij, ki so plod prizadevanja za modernizacijo, prilagojeno azijskim družbenim in idejnim razmeram, se bo projekt zato osredotočil na preporod konfucijanske etike in predvsem na vprašanje o tem, kakšna je vloga individuuma znotraj takim. konfucijanskega relacionizma, ki predstavlja alternativo takšnim modelom etike in politične teorije, ki izhajajo iz različnih inačic individualističnih paradigem.
Splošni vidiki koncepta takim. relacijskega sebstva, ki predstavlja psihološko in ontološko osnovo tovrstne idejne zasnove posameznika, so v znanstveni literaturi tega področja že precej dobro raziskani in ovrednoteni. Vendar to velja predvsem za raziskave klasičnih virov in virov sodobnega konfucijanstva na Tajvanu in na kitajski celini, ki se nanašajo na univerzalne elemente konfucijanske strukture razmerja med posameznikom/posameznico in družbo ali družbeno skupnostjo.
Za celostno in bolj avtohtono razumevanje prepletov sodobnosti in tradicije v tej regiji (in s tem za možnosti izboljšanja kulturnih, ekonomskih in političnih odnosov z državami te regije) pa potrebujemo bolj diferencirane vpoglede v posebnosti posamičnih, regionalno in kulturno pogojenih, specifik modernizacije skupne konfucijanske dediščine. V okviru predlaganega projekta nas zato zanimajo tudi različni kulturno opredeljeni konteksti družbenih vlog posameznika in posameznice skozi optiko tradicionalnih konfucijanskih etičnih izhodišč, ki se kažejo v posebnostih družbene stvarnosti sodobne Kitajske, Koreje, Japonske in Tajvana. Izhajali bomo iz že obstoječih raziskav osrednje linije konfucijanskega preporoda, ki se je pričel na Tajvanu, v Hongkongu, pa tudi v nekaterih drugih sinofonih območjih vzhodnoazijske regije, ter jih razvijali skozi kontrastno analizo in primerjavo sorodnih razvojev v Koreji in na Japonskem, kjer so topogledne raziskave še v povojih.
Ker sodijo vodja projekta in vsi člani projektne skupine med najboljše strokovnjake na področju vzhodnoazijskih študij in vzhodnoazijskega konfucijanstva v Sloveniji (vodja in ena članica sta sinologinji, člana pa sta japonolog in koreanist), je ta cilj brezdvomno uresničljiv. Njegov pomen pa se kaže v razvoju medkulturnih izmenjav in dialogov z Vzhodno Azijo, ki so v današnjem globaliziranem svetu bolj potrebne kot kadarkoli poprej.