Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Konfucijanski preporod in njegov vpliv na sodobne vzhodnoazijske družbe skozi prizmo odnosa med individuumom in družbo

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.06.00  Humanistika  Kulturologija   

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
Preporod konfucijanstva, moderno konfucijanstvo, modernizacija, Vzhodna Azija, Sinitska regija, Kitajska, Koreja, Japonska, Tajvan, Hong Kong, sodobne vzhodnoazijske družbe, kultura, individuum, družba, relacijska etika, politična teorija, kulturološke študije, primerjalne študije.
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
11.881,4
A''
6.418,52
A'
8.880
A1/2
9.830
CI10
284
CImax
16
h10
7
A1
24,74
A3
0,26
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  111  137  115  1,04 
Scopus  104  222  174  1,67 
Organizacije (1) , Raziskovalci (4)
0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  51180  dr. Byoung Yoong Kang  Literarne vede  Raziskovalec  2023 - 2025  238 
2.  39170  dr. Marko Ogrizek  Kulturologija  Raziskovalec  2023 - 2025  30 
3.  13009  dr. Jana Rošker  Kulturologija  Raziskovalec  2023 - 2025  856 
4.  35805  dr. Tea Sernelj  Kulturologija  Vodja  2023 - 2025  116 
Povzetek
Konfucijanska etika in konfucijanistična državna doktrina predstavljata pomembno kulturno dediščino celotne vzhodnoazijske tradicije. Konfucijanski preporod, ki se je v teh regijah razvijal od zgodnjega 20. stoletja naprej kot idejni temelj specifične vzhodnoazijske modernizacije, predstavlja pomemben mejnik pričetka redefinicije idejnih osnov vzhodnoazijskih družb in njihovega odnosa do lastne zgodovine in tradicije. Pri tem gre za strujo prenove tradicionalnih miselnosti, ki je merodajno opredeljevala duh vzhodnoazijske modernizacije. Ta struja se je kazala v poskusih revitalizacije tradicionalnih idejnih sistemov s pomočjo novih impulzov zahodnih miselnosti. Alternative obstoječim razvojem, ki so tudi v modernizaciji Azije vodili do tendenc socialne odtujenosti in takim. »vakuuma vrednot«, iščejo sodobni konfucijanci predvsem v ogrodju klasične konfucijanske miselnosti. Preporod konfucijanstva torej temelji na prizadevanjih za takšno modernizacijo vzhodnoazijske tradicije, ki je ne bi bilo možno enačiti s popolnim pozahodenjem družbenih stvarnosti teh regij, temveč bi bila osnovana na moderniziranih in prenovljenih konceptih, ki ustrezajo družbeni realnosti in miselnosti teh regij.  Zato ni čudno, da izhajajo osrednje teoretske teze modernega konfucijanstva iz prepričanja, da lahko konfucijanstvo kot temelj specifično kitajske socialne, politične in moralne miselnosti - seveda v prenovljeni, pogojem moderne dobe ustrezajoči obliki - služi kot temelj etičnega osmišljenja sodobnega življenja in kot zdravilo proti odtujenosti, ki je razumljena kot stranski proizvod kapitalističnega poveličevanja konkurence ter gonje za dobičkom. V sklopu preučevanja sodobnih konfucijanskih teorij, ki so plod prizadevanja za modernizacijo, prilagojeno azijskim družbenim in idejnim razmeram, se bo projekt zato osredotočil na preporod konfucijanske etike in predvsem na vprašanje o tem, kakšna je vloga individuuma znotraj takim. konfucijanskega relacionizma, ki predstavlja alternativo takšnim modelom etike in politične teorije, ki izhajajo iz različnih inačic individualističnih paradigem. Splošni vidiki koncepta takim. relacijskega sebstva, ki predstavlja psihološko in ontološko osnovo tovrstne idejne zasnove posameznika, so v znanstveni literaturi tega področja že precej dobro raziskani in ovrednoteni. Vendar to velja predvsem za raziskave klasičnih virov in virov sodobnega konfucijanstva na Tajvanu in na kitajski celini, ki se nanašajo na univerzalne elemente konfucijanske strukture razmerja med posameznikom/posameznico in družbo ali družbeno skupnostjo. Za celostno in bolj avtohtono razumevanje prepletov sodobnosti in tradicije v tej regiji (in s tem za možnosti izboljšanja kulturnih, ekonomskih in političnih odnosov z državami te regije) pa potrebujemo bolj diferencirane vpoglede v posebnosti posamičnih, regionalno in kulturno pogojenih, specifik modernizacije skupne konfucijanske dediščine. V okviru predlaganega projekta nas zato zanimajo tudi različni kulturno opredeljeni konteksti družbenih vlog posameznika in posameznice skozi optiko tradicionalnih konfucijanskih etičnih izhodišč, ki se kažejo v posebnostih družbene stvarnosti sodobne Kitajske, Koreje, Japonske in Tajvana. Izhajali bomo iz že obstoječih raziskav osrednje linije konfucijanskega preporoda, ki se je pričel na Tajvanu, v Hongkongu, pa tudi v nekaterih drugih sinofonih območjih vzhodnoazijske regije, ter jih razvijali skozi kontrastno analizo in primerjavo sorodnih razvojev v Koreji in na Japonskem, kjer so topogledne raziskave še v povojih. Ker sodijo vodja projekta in vsi člani projektne skupine med najboljše strokovnjake na področju vzhodnoazijskih študij in vzhodnoazijskega konfucijanstva v Sloveniji (vodja in ena članica sta sinologinji, člana pa sta japonolog in koreanist), je ta cilj brezdvomno uresničljiv. Njegov pomen pa se kaže v razvoju medkulturnih izmenjav in dialogov z Vzhodno Azijo, ki so v današnjem globaliziranem svetu bolj potrebne kot kadarkoli poprej.        
Zgodovina ogledov
Priljubljeno