Jezik, kultura in vrednote: gospodarska podoba vsakdanjika v slovenskih folklornih obrazcih

Predlagani projekt se osredinja na folklorne obrazce kot metaforične in stereotipne odtise gospodarske podobe. V slovstveni folklori pregovori govorijo o izkušnjah, uganke o opažanjih, pozdravi o željah, zgodbe o dogodkih, pravljice o širših predstavah, iz vseh zvrsti pa lahko izluščimo vrednote. Folklora nam lahko pripoveduje o artefaktih in entitetah (Georges in Jones 1995), ki so vezane na vsakdanje življenje in podrobnosti, ki so konfigurirane v generične tipske sklope in se prenašajo skozi prostor. Jezik in kultura (v najširšem antropološkem pomenu) sta najtesneje povezana in prepletena. Jezik ne opravlja bistvene vloge le v socializacijskem/inkulturacijskem procesu, marveč skoz vse življenje posameznika in različnih družbenih skupin: jezik poimenuje in komentira stvarnost/svet, procese v njem, medčloveška razmerja. Besede se združujejo v krajše ali daljše besedne zveze, te pa se lahko pretvorijo v jezikovne oblike, ki delujejo kot vnaprej pripravljene zveze za rabo, so vnaprej pomensko določene in pogosto metaforične. V folkloristiki se te oblike obravnavajo kot folklorni obrazci in so posebni žanri slovstvene folklore. Zanje so značilni jedrnatost, zgoščenost in pogosta metaforičnost ter razmeroma stalne forme, vsebine in funkcije. Folklorne obrazce bomo obravnavali kot diahroni odsev družbenih konceptov v vsakdanjem govoru in sinhrono rabljene enote; osredinili se bomo na odsev vsakdanjika oz. vsakdanjega življenja. Vsakdanjik se v sodobni etnologiji nanaša na “kulturo mnogih”, na banalne, razširjene fenomene kulture (Bausinger 1987: 38), širše vzeto pa je najuniverzalnejše in hkrati najbolj enkratno, najbolj socialno in najbolj individualno prizorišče življenja (Lefebvre 1991). »Vsakdanje življenje najzvesteje zrcali razumevanje življenja in sveta. Gospodarska dejavnost in misel prežemata vsakdanjik posameznikov in družb. Človeško bitje za obstoj potrebuje primeren zrak, temperaturo, vodo, hrano, zaščito pred boleznijo ter poškodbami in zavetje pred zunanjo nevarnostjo (oblačila, bivališča). Vse našteto mu omogočata vsakdanja pridobitna dejavnost (npr. kmetijstvo, rokodelstvo, gospodinjstvo) in sodelujoča skupnost. Ta je zaznamovana z družbenimi razmerji (npr. spolna, starostna, ekonomska neenakost), ki pomembno ustvarjajo in uravnavajo gmotne razmere, od katerih sta odvisni materialna blaginja in družbena moč posameznika in skupine. Generirana gospodarska znanja in navade so se prenašale in se prenašajo na raznovrstne načine, tudi s prenosom s starejše na mlajšo generacijo. Primarno prizorišče ne le gospodarjenja, temveč tudi kulturnega posredovanja, je družinsko gospodarstvo. Predloženi raziskovalni projekt želi povezati folklorne obrazce kot del slovstvene folklore in diahrono obravnavo kulture (in njenega spreminjanja) na primeru spreminjanja gospodarske podobe, odnosa in vrednotenja gospodarskih prizadevanj ter njihove družbene strukture, kakor se do danes izražajo v stereotipni ekspresivni formi.