Zrno soli, kristaliziranje sobivanja: solinarstvo kot izkustvena okoljska modrost

Raziskovalni projekt obravnava tradicionalno solinarstvo – obrt pridelave morske soli, kot utelešeno praktično modrost. Solinarstvo v jugozahodni Sloveniji označujeta slikovita pokrajina in bogastvo kulturne dediščine. Solinarstvo redko dojemamo z vidika edinstvenega in neprestanega prepletanja med človeškimi in nečloveškimi dejavniki solin. Raziskava stremi k odstiranju razumevanja solinarstva kot odraza sobivanja človeka in okolja. Okolje ponuja in prenaša svojo modrost na človeka, ki jo z izkušanjem sčasoma tudi utelesi. Namen raziskave je razpreti novo razumevanje solinarstva na področju okoljske antropologije. Raziskava temelji na inovativnih transdisciplinarnih vpogledih z vidika filozofije, dediščine in kulturne tradicije, oblikovanja skupnosti ter transformativnega upravljanja v smeri trajnosti. Osrednji cilj raziskave je vzpostavitev transdisciplinarnega prispevka o današnji dediščini solinarstva kot izkustveni modrosti, izhajajoči iz edinstvenega odnosa med ljudmi in okoljem. Sloni na naslednjih smernicah: 1) pridobivanje etnografskih uvidov o solinarstvu kot izkustvenem sodelovanju med solinarji, solinarkami in solinami; 2) osvetlitev odnosov med solinarkami, solinarji in solinami, z vidika njihovega medsebojnega vpliva na njihovo oblikovanje kot biosocialnih postajanj; 3) razkrivanje novih ekozofij, ki klijejo iz teh odnosov, ter jih dojemati kot potencialne plodne temelje za 4) prevrednotenje dediščine solinarstva in pomena solinarstva za okoljsko sobivanje.  Izvirni ekoetnografski pristop te raziskave vključuje: a) razmišljanje onkraj delitve med naravo in človekom, b) privzemanje poantropocentričnega mišljenja in c) upoštevanje konteksta odnosnosti bitij kot biosocialnih postajanj. Ekocentralno snovani transdisciplinarni temelji raziskave dopuščajo vzajemno sooplajanje uvidov in odpiranje prostora za potencialno nastajajoče ekozofije, ki so formativne za samo tradicijo solinarstva. Raziskava posebno pozornost namenja elementom – vodi, zraku, ognju, zemlji – ki se kristalizirajo in koncentrirajo v zrnu soli. Raziskava se razmišljajoč skozi filozofiji Mauricea Merleau-Pontyja in Gastona Bachelarda usmerja k oblikovanju nove elementalne ekofenomenologije. Namen projekta je tudi lokalni skupnosti, zainteresirani javnosti in znanstvenikom predstaviti današnje solinarstvo z nove perspektive izkustvene okoljske modrosti. Ta ekoosrediščena predvideva dolgoročno terensko delo. Člani in članice raziskovalne skupine se bodo udejstvovali v solinarskih procesih v Krajinskem parku Sečoveljske soline ter sodelovali s skupnostjo in okoljem solin. Večina metod raziskave se izvajajo v okivirih terenskega dela, med katerimi je osrednja metoda opazovanje z udeležbo. Soline bodo osrednji vir zbiranja podatkov, opazovanja, sodelovanja, izkušanja in deljenja ekoetnografskih spoznanj. Druge pomembne specifične metode projekta so: utelešeno kritično mišljenje, mikrofenomenologija, hodinarji in elementalna ekofenomenologija. Raziskavo bo izvajala interdisciplinarna raziskovalna skupina, ki bo zagotavljala trdno osnovo za oblikovanje ekoosrediščenega transdisciplinarnega in inovativnega uvida v dediščino solinarstva.