Karnij in Karneola. Centralno naselje in njegova okolica med antiko in srednjim vekom

Projekt je usmerjen v raziskovanje poznoantičnega in zgodnjesrednjeveškega obdobja na območju današnjih Gorenjske in osrednje Slovenije. Območje je v poznoantičnih pisnih virih zabeleženo kot pokrajina Karneola (Carneola). Najpomembnejše naselje v regiji je bilo Carnium (današnji Kranj), ki je igral pomembno vlogo v pestrem zgodovinskem dogajanju v 5. in 6. stol.. Kot eden redkih poznoatičnih naselij je pomembno vlogo ohranil tudi v srednjem in novem veku. S svojo lego na konglomeratnem pomolu nad sotočjem dveh rek je v pozni antiki predstavljal središčno točko pokrajine, v kateri so bila ostala naselja postavljena predvsem na dobro zavarovanih višinskih lokacijah v okolici. Da je antični Carnium stal nekje na mestu današnjega Kranja, je dolgo kazalo predvsem bogato grobišče, odkrito na terasah pod mestnim jedrom, na ledini Lajh. S svojimi izjemnimi najdbami in lego med Panonijo in Italijo je vzbujalo zanimanje evropske strokovne javnosti že od odkritja ob koncu 19. st. Lokacija naselbine, ki ji je pripadalo grobišče, pa je bila potrjena šele v zadnjih desetletjih 20. stol. Tedaj so bili ob zaščitnih delih v osrednjem delu starega mestnega jedra na več mestih odkriti ostanki lesenih stavb, na zahodnem robu pa deli poznoantičnega mestnega obzidja. V objektih je bilo odkrito tudi bogato drobno gradivo, ki potrjuje pomembno vlogo Kranja v političnih in ekonomskih spremembah ob koncu pozne antike tudi v širšem srednjeevropskem prostoru. Žal so rezultati raziskav zaenkrat skoraj v celoti neobjavljeni. Podobo poznoantične Carneole je dopolnjevala še mreža sočasnih višinskih utrjenih naselij. V okviru projekta bomo ugotavljali podobnosti in razlike med Kranjem kot multietničnim osrednjim naseljem in odvisnimi, pretežno staroselskimi naselji. Analizirali bomo najdbe iz še neobjavljenih terenskih raziskav na izbranih višinskih naseljih (npr. Ajdna nad Potoki, Gradišče nad Bašljem, Sv. Lovrenc nad Bašljem, Puštal nad Trnjem…) in jih primerjali s tistimi iz Karnija. Ker je Kranj eden od redkih poznoantičnih naselbin v regiji, ki neprekinjeno živi v srednji vek, bomo analizirali tudi prehod iz poznoantičnega v zgodnjesrednjeveško obdobje in nadaljnje življenje naselja. Pri tem se bomo oprli predvsem na rezultate izkopavanj v okolici župne cerkve, kjer se je v zgodnjem srednjem veku razvilo obsežno grobišče s kontinuiteto pokopavanja iz pozne antike vse v novi vek. V končni sintezi bomo skušali odgovoriti na mnoga aktualna vprašanja o prostoru na stiku med velikimi političnimi tvorbami (gotsko, bizantinsko, frankovsko in langobardsko državo) med antiko in srednjim vekom.