Zgodovina ženskega dela v 19. in 20. stoletju na Slovenskem

Jedro raziskovalnega projekta bo analiza dela žensk v konceptualnem preseku zgodovine dela, zgodovine žensk in študijev spola. Raziskovalna skupina bo delo žensk analizirala v kontekstu socialne in kulturne zgodovine od sredine 19. do konca 20. stoletja. Prostorsko bo raziskava omejena na geografsko območje današnje Slovenije z upoštevanjem njene večkulturnosti (obmejna in urbana območja), časovno pa se bodo projektne raziskave osredotočale na mid-longue durée. Takšno prostorsko-časovno opazovališče bo omogočilo komparativno preučevanje trga dela žensk v mirnodobnem in vojnem stanju, v različnih politično-ekonomskih sistemih in politično-upravnih okvirih (Avstro-Ogrska monarhija, Kraljevina SHS/Jugoslavija, okupacijski režimi, Zavezniška vojaška uprava, socialistična republika Jugoslavija ter samostojna Slovenija). Posebna pozornost bo posvečena različnim družbenim vidikom kontinuitet in diskontinuitet pri oblikovanju trga dela za ženske, še posebej v času institucionalnih in političnih tranzicij, ki so sovpadale s prelomnimi kulturnimi in ideološkimi spremembami. Osrednje raziskovalno vprašanje bo, kako se je oblikoval trg ženskega dela v družbi, v kateri je odmiral tradicionalni red in se je postopoma uveljavljala modernizacija. Preverili bomo, v kolikšni meri in na kakšne načine je bilo delo žensk sestavni del modernizacije, v kolikšni meri pa je dopuščalo ohranjanje tradicionalnih družbenih vzorcev v družinskem okolju? Kako so vojne preoblikovale trg ženskega dela in kako so se ženske kot delavke odzvale na prelomne gospodarske in družbene spremembe? Vprašali se bomo, na kakšne načine so prehodi iz tržnega v plansko gospodarstvo in obratno vplivali na delo žensk in kakšno vlogo je pri vstopu v poklicne sfere, ki so bile tradicionalno namenjene moškim, imel boj za žensko emancipacijo in pridobitev enakopravnosti žensk. Kako so v luči dela žensk odzvanjala razmerja med njihovimi reproduktivnimi, produktivnimi in reprezentativnimi vlogami? Kateri dejavniki vplivajo na delo in zaposlovanje žensk, kaj sproža prehode med gospodarskimi sektorji, kako se oblikujejo ženska poklicna okolja, v kolikšni meri je delo žensk povezano s sindikalizacijo in politizacijo žensk ter v kolikšni meri delo spodbuja vključitev delavk v boj za žensko emancipacijo in pridobitev ženske enakopravnosti. Načini dela in ne-dela žensk so zrcalo družbenih sprememb in spremenjenih ekonomskih, okoljskih in ideoloških zakonitosti ter intimnih prepričanj, zato bo za projekt ključnega pomena, da na delo žensk pogleda z različnih perspektiv. Posebno pozornost bomo posvetili kmeticam (primarni sektor), industrijskim delavkam (sekundarni sektor), trgovkam (terciarni sektor), učiteljicam in medicinskim delavkam (kvartarni sektor). V raziskavo bomo vključili tudi poklice, ki jih je v naštete sektorje težje umestiti, so pa zelo pomembni za razumevanje procesov ženske emancipacije na področju dela (intelektualke in političarke). Rezultati projekta bodo: dve strokovni srečanji (workshop), ena mednarodna konferenca, štirje izvirni znanstveni članki, razstava in ena monografska publikacija.