Sistemi skrbi in izobraževanja otrok s senzornimi ovirami v prvi in drugi jugoslovanski državi

Raziskovalni projekt, ki se ukvarja z zgodovino obravnavanja otrok s senzornimi ovirami - s poudarkom na otrocih z ovirami sluha in vida - na prostoru nekdanje Jugoslavije, je pionirski, saj se v optiki študij hendikepa (disability studies) na problem osredotoča interdisciplinarno. Zajema celotno območje nekdanje socialistične Jugoslavije in obravnava sisteme skrbi in izobraževanja otrok s senzornimi ovirami iz zgodovinske, sociološke in antropološke perspektive ter ob tem zavestno izpušča medicinske in rehabilitacijske diskurze, ki so na tem področju še danes prevladujoči.  V raziskovalnem projektu se osredotočamo na dve zgodovinski obdobji: a.) obdobje od konca prve svetovne vojne, ko se po razpadu Avstro-Ogrske monarhije oblikuje skupna jugoslovanska država in nastane kontinuiran sistem skrbi in izobraževanja za otroke s senzornimi ovirami (1919-1940); b.) obdobje Socialistične federativne republike Jugoslavije, kjer je bila skrb za otroke s senzornimi ovirami zgled modernizacije državnega socialnega skrbstva in specialnega šolanja za otroke z ovirami (1945-1991). Časovno projekt izpušča obdobje druge svetovne vojne, ko je bil sistem skrbi in izobraževanja za otroke z ovirami pogosto zaustavljen zaradi vojnih dogodkov in kjer bi posebno obravnavo zahteval okupatorjev odnos do otrok z ovirami.  V obeh zgodovinskih obdobjih sta sistema socialnega skrbstva in izobraževanja za otroke s senzornimi ovirami uporabljala dva ključna koncepta, in sicer prostorsko in socialno segregacijo otrok (v azile, hiralnice in kasneje v posebne zavode) in koncept integracije (postopnega zavedanja pomena socialnega vključevanja na področju socialnega varstva in izobraževanja). Oba idejna sistema sta pogosto prehajala eden v drugega ter predstavljala predhodnico današnjemu konceptu človekovih pravic ljudi z ovirami, ki temeljijo na Konvenciji Združenih narodov o pravicah oseb z ovirami (United National Convention on the Rights of Persons with Disabilities), ki jo je Slovenija podpisala in ratificirala leta 2008. Zanjo so značilni premik k konceptu neodvisnega življenja (independent living), inkluzivnega izobraževanja in individualizirane podpore za običajno življenje skupaj z osebno asistenco.