Urbana morfologija Kopra v poznem srednjem veku

Urbana morfologija Kopra v poznem srednjem veku Družbena, ekonomska in urbana zgodovina poznosrednjeveškega Kopra je bila zaradi dolgoletne nedostopnosti komunalnega arhiva (1944-2016) neraziskana. Ponovno odprtje koprskega komunalnega arhiva, ki je od 2016 pod posebnim režimom dostopen v beneškem državnem arhivu, omogoča ponovno raziskovanje koprske zgodovine. Preliminarne raziskave tega gradiva so pokazale, da je Koper ob koncu 14. stoletja na vzhodni jadranski obali po velikosti zaostajal le za Zadrom in da je bil gospodarsko zelo uspešen. Intenzivni posli so se v veliki meri nanašali na oskrbo Benetk, enega največjih evropskih srednjeveških mest. Raziskava urbane morfologije takšnega mesta je nujna, njeno izvedbo kot zgodovinski vir zanjo omogoča spet dostopna serija koprskih vicedominskih spisov (od 1382 dalje). Projekt si bo prizadeval ujeti podobne raziskave drugih jadranskih mest na področju urbane morfologije in s tem postaviti poznosrednjeveški Koper na ustrezno mesto v zgodovini jadranskega prostora.    K analizi urbane morfologije Kopra bomo pristopili iz treh različnih zornih kotov. Prvi je historiografski, ki bo temeljil na omenjenih arhivskih virih. Drugi, umetnostnozgodovinski pogled bo temelji na analizi ohranjenih materialnih srednjeveških ostankov, ki so še vidni v mestnem jedru Kopra ali pa jih lahko razberemo iz tlorisov palač, ki so v baroku nastale z združevanjem več srednjeveških stavb. Tretji pogled je prostorski, analizirali bomo spremembe obsega mesta in otoka s pomočjo reliefnih map, z ortofoto in Lidar posnetki, s podatki iz arheoloških izkopavanj, z zgodovinskimi kartami in katastri.   Vse tri osnove, zgodovinsko, umetnostnozgodovinsko in kartografsko, bomo združili z GIS orodji. S kartiranjem bomo vse vedenje o urbani morfologiji poznosrednjeveškega Kopra združili v integrirano zbirko podatkov, podatke bomo analizirali in intrpretirali. Na samem začetku projekta bomo razvili metodologijo kako mapirati raznolike podatke. Ta metodologija bo uporabna za analizo vseh srednjeveških mest z jasno parcelacijo in ohranjenimi arhivskimi viri te vrste. Razvoj nove, prilagojene metodologije, ki bo predstavljena na simpoziju o kartiranju srednjeveških mest ob koncu projekta, bo omogočil mednarodno povezovanje z raziskovalci urbane zgodovine srednjeveških mest. Informacije o rezultatih projekta bodo dostopni na spletni strani, z njimi bomo preko različnih diseminacijskih aktivnosti seznanjali znanstveno in strokovno javnost, študentsko populacijo in lokalno javnost (participativna znanost).  Pričakujemo, da bo znanje o poznosrednjeveškem Kopru ob koncu projekta dobilo povsem drugačno podobo. Z novimi raziskavami bo poznosrednjeveški Koper postavljen v ustrezne zgodovinske kontekste, ko gre za srednjeveško zgodovino Jadrana. Z njimi bo mogoče varovanje kultune dediščine v koprskem zgodovinskem mestnem jedru postaviti na trdne temelje in hkrati omogočiti kvalitetno upravljanje z njim.