Projekti / Programi
Biti evropski in protikolonialen: utopični realizem jugoslovanskega neuvrščenega internacionalizma
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
Koda |
Veda |
Področje |
6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
socialistična Jugoslavija, hladna vojna, svetovni jug, gibanje neuvrščenih, ekonomsko sodelovanje, transferji znanj, kulturne izmenjave, aktivna koeksistenca
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
12. oktober 2025;
Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje
2020-2024
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
91
|
270
|
224
|
2,46
|
Scopus |
118
|
508
|
409
|
3,47
|
Organizacije (5)
, Raziskovalci (10)
1510 Znanstveno-raziskovalno središče Koper
0501 Inštitut za novejšo zgodovino
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
00840 |
dr. Aleš Gabrič |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
899 |
0581 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
22411 |
dr. Ana Sarah Lunaček Brumen |
Antropologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
212 |
0582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
27579 |
dr. Boštjan Udovič |
Politične vede |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
585 |
0622 Slovenski etnografski muzej
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
54903 |
dr. Tina Palaić |
Antropologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
156 |
Povzetek
Projekt naslavlja tematiko “globalne” Jugoslavije – edine večje evropske članice gibanja neuvrščenih – kot osupljivega stikališča političnih, ekonomskih in kulturnih idej in stvarnosti, značilnih za industrializiran svetovni Sever in postkolonialni svetovni Jug od konca petdesetih do konca osemdesetih let 20. stoletja. Skozi študije primerov, ki tematizirajo delovanje jugoslovanskih akterjev in posameznih projektov tako na političnem kot primarno nepolitičnem področju, ponujamo makro in mikro vpogled v večsmerni proces kroženja idej, strategij, znanj, kultur, praks in vrednot, ki se je razvijal znotraj gibanja neuvrščenih. Z multidisciplinarnim zgodovinsko-antropološko-politološkim preučevanjem izkušenj gospodarstvenikov, študentov, kulturnikov in političnih mislecev na eni strani očrtujemo imaginarij neuvrščenega zavezništva, ki so ga soustvarjali ti akterji, na drugi pa sledimo njihovi doživeti izkušnji na in v stiku s svetovnim Jugom, vključno z mnogimi protislovji.
Na podlagi arhivskih virov in ustne zgodovine prikazujemo izpogajano razmerje med posameznimi komponentami jugoslovanskega internacionalizma, na podlagi terenskih raziskav pa namenjamo pozornost tudi njegovi recepciji s strani partnerjev v neuvrščenih državah. Ker je bilo prav to kritičen preizkus deklariranega partnerstva v praksi, zlasti pri razvojnem sodelovanju, nam preučevanje konkretnih projektov v afriških državah in sledenje izkušnjam posameznih akterjev na obeh straneh omogočata enega izmed prvih epistemoloških vpogledov v ambiciozen program gibanja neuvrščenih, t. i. kolektivno naslonitev na lastne sile. Prav tako izvirni so naši vpogledi v spreminjajoče se interakcije med domačo politiko, družbo in kulturo na eni strani ter mednarodne zaveze neuvrščenim partnerjem na drugi, kar preučujemo prek primerov izobraževalnih in kulturnih izmenjav.
Na makro ravni prinaša projekt svežo perspektivo transnacionalnega in primerjalnega zgodovinjenja fenomena neuvrščenosti. Na podlagi raziskave v različnih domačih in tujih arhivih dentificiramo iz različnih delov sveta in različnih ideoloških izvorov prihajajoče impulze, ki so se kodificirali v jugoslovanski teoretski in politični misli, v pomembnem delu pa tudi v normativnem okviru gibanja neuvrščenih, G-77 in UNCTAD.
Vse naštete perspektive, pri katerih s sodobnim konceptualnim orodjem in metodološkimi pristopi od zgoraj in od spodaj osvetljujemo probleme jugoslovanskega internacionalizma, pomenijo upoštevanja vreden doprinos k razpravam o geopolitičnem strukturiranju povojnega sveta na »center«, »polperiferijo« in »periferijo« ter o dialogu Sever-Jug in srečevanju socialistične modernosti s postkolonialnimi realnostmi, ki jih naslavlja najnovejša globalna zgodovina. Obenem projektna skupina s svojo izrazito vpetostjo v mednarodna akademska omrežja in razvijanjem lastnih multidisciplinarnih pristopov, ki se v historični perspektivi še vedno redko uporabljajo, vzpostavlja dinamično raziskovalno jedro in krepi stik slovenske humanistike z bolj oddaljenimi svetovnimi konteksti, vendar skupnimi problemi preteklosti in sodobnosti.