Rastoča kulturna razdalja in stereotipizacija v malih tranzicijskih državah: primer držav nekdanje Jugoslavije

Namen predlaganega projekta je preučiti značilnosti kulturne razdalje ter odpornost (resilience) stereotipov v malih tranzicijskih državah – konkretno v državah nekdanje Jugoslavije (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna Gora, Severna Makedonija in Kosovo – od tu dalje »regija«). Projekt izhaja iz študije Svetličiča in Udoviča (2010), spoznanj iz projekta Medkulturne razlike in stereotipi(zacija): prednost ali slabost pri političnem in gospodarskem sodelovanju med državami nekdanje Jugoslavije (od tu dalje: Udovič et al., 2015; 2017) ter ugotovitev najbolj aktualnih raziskav s tega področja (Karić & Mihić, 2017; Lavrič & Bieber, 2021; Lep & Kirbiš, 2021; Pavič & Krivokapić, 2020; Rapti & Karaj, 2012; Trošt, 2018; 2019; 2022; Udovič et al., 2017; Velikonja, 2020; Zupančič & Arbeiter, 2016). Če se je zdelo, da čas globalizacije zmanjšuje medkulturne razlike, pa se je zlasti po letu 2000 pokazalo, da te še vedno vplivajo na oblikovanje predstav o pripadnikih drugih narodov, narodnosti in etničnih skupin. Nenazadnje smo se z vprašanjem medkulturnih razlik in stereotipov srečali v covid-19 krizi, ko se je v medijih pogosto govorilo o »kitajskem virusu« (Čok, 2022), stereotipi pa se pojavljajo tudi v primeru ukrajinsko-ruske vojne, ko se pogosto govori o »ruskem medvedu« (Žakowska, 2020), »Rusom lastni agresiji« (Gobble, 2016) ipd. Seveda ima preučevanje stereotipov samih po sebi veliko znanstveno vrednost, še večji pa je pomen tega preučevanja, če ga umestimo v družbeno realnost, v kateri predsodki in stereotipi med državami/narodi krojijo družbenopolitični vsakdan. To še posebej velja za območje držav »regije«, kjer so stereotipi ukoreninjeni in močno posegajo v njeno politično in ekonomsko stabilnost, v zadnjih mesecih pa močno vplivajo tudi na njeno varnostno komponento (International Crisis Group, 2022). Če k temu dodamo še nove dejavnike, ki smo jim priča v »regiji« (vzpon političnih populistov, porast pomena neevropskih akterjev v »regiji« – ZDA, Rusije, Kitajske, Turčije in arabskih držav –, gospodarske težave »regije«, zaustavljena evropska perspektiva »regije« po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo itd.), ter tudi vse večje medsebojno nepoznavanje med prebivalci »regije«, lahko ugotovimo, da je preučevanje stereotipov, etnične distance (ethnic distance – Craig & Douglas, 2006; Buckley & Lessard, 2005) ter kulturne vpetosti (cultural embeddedness – Zukin & DiMaggio, 1990; Smelser & Swedberg, 2005; Polanyi, 1957; Granovetter, 1985) ključno, če želimo razumeti, kaj se v »regiji« zares dogaja. V projektu želimo doseči 3 cilje: 1.TEORETSKO-METODOLOŠKI CILJ: Nadgradnja obstoječega teoretsko-metodološkega okvira ter njegovo preverjanje in testiranje Nadgradili bomo merski instrument, ki so ga za merjenje medkulturnih razlik na območju držav nekdanje Jugoslavije oblikovali Udovič et al. (2013). Njihov instrument zaradi spremenjenega mednarodnega in regionalnega okolja ne ustreza več realnosti. Pri tem bomo upoštevali tako predhodne (antecedents) kot glavne (determinants) dejavnike. 2.METODOLOŠKO-APLIKATIVNI CILJ: Kvantitativno in kvalitativno pridobivanje podatkov o stereotipih v državah nekdanje Jugoslavije ter oblikovanje modelskega konstrukta Nadgrajen in določen merski instrument bo osnova za izvedbo empirične raziskave, ki bo omogočila oblikovanje modelskega konstrukta medkulturnih značilnosti v regiji. 3.EMPIRIČNI CILJ: Diseminacija rezultatov in priprava nabora ukrepov za izboljšanje politično-ekonomskega sodelovanja z/med državami nekdanje Jugoslavije Ves čas projekta bomo svoja spoznanja diseminirali (članki, razprave, okrogle mize, pedagoški proces itd.). Pripravili bomo tudi nabor ukrepov za izboljšanje strategij akterjev v politično-ekonomsko-kulturnih odnosih Slovenije z državami nekdanje Jugoslavije.