Afektivni mediji: transformacije javnega komuniciranja

Znanstvena izhodišča Raziskava preučuje »afektivni obrat« v medijih, ki zaznamuje niz sprememb, od digitalizacije uredništev, novih oblik zaposlitev do krhanja ustaljenih profesionalnih ideologij novinarskega dela. V projektu v teoretično središče postavimo feministično epistemologijo, da bi presegli poglede, ki razum in emocije percipirajo opozicionalno. Izpostavljanje vednosti, ki izhaja iz utelešenosti izkustva, doživetij, občutkov in prepričanj v delovnem procesu in v vsakdanjem življenju, omogoča globlji vpogled v afektivno družbeno dinamiko hibridnih medijev, ki je ne moremo docela razumeti zgolj z analizo tehnoloških sprememb, čemur se posveča večina raziskav. Naše izhodišče je, da razmerja v medijih niso določena zgolj v odnosu do sredstev produkcije, ampak da se konstituirajo tudi v odnosu do emocionalnega dela in občutenj, v javnem in zasebnem. Opredelitev problema Norme, ki regulirajo racionalno razpravljanje, vse bolj erodirajo, zato v raziskavi analiziramo, kako je konvencionalno novinarsko poročanje, utemeljeno na podajanju dejstev, vse bolj v dialogu s subjektivnim, afektivnim in interpretativnim. Razvoj medijev se odvija v razmerah »ekonomije pozornosti«, ko ne zadošča, da medije preučujemo skozi optiko tradicionalnih novinarskih kanonov faktičnega in objektiviranega delovanja. Tematizirati je potrebno »afektivni obrat« v medijih k literariziranim, kreativnim narativom, ki uporabljajo emocijo, zabavo, mešanje žanrov, vizualizacijo, da bi naslovili in angažirali disperzne javnosti. V raziskavi tako preučujemo procese emocionalizacije novinarstva; zanima nas, kako se odražajo v aktualnih družbenih in političnih konstelacijah in kako v medijskem sistemu v Sloveniji. Analiziramo, kako se spreminjajo medijsko delo, rutine in nasploh življenjski poteki novinarjev in novinark in preučujemo, kaj ti procesi pomenijo za javno komuniciranje in demokracijo. Cilji in izvirnost Obstoječe študije afektivnega v medijih izvirno dopolnimo z doslej spregledano konceptualizacijo iz feministične epistemologije in feminističnih medijskih študij, ki vselej izpostavljajo subjektivno in afektivno dimenzijo delovanja. Na teoretski ravni odpiramo nove epistemološke usmeritve, z artikulacijo koncepta »afektivnega novinarstva«, na empirični ravni pa analiziramo strukturacijo afektivnega vladovanja, ki se v medijih oblikuje prek koncentracije lastništva in strategij discipliniranja medijskih delavcev in delavk v profitabilnost ekonomije pozornosti. Obenem poskušamo detektirati politične potenciale »afektivnega obrata«, ko se vzpostavlja nova političnost medijev, ki se z modalizacijo afektov na novo povezujejo s skupnostmi in poskušajo politizirati javnosti. Metode in vpliv Raziskava v preučevanju afektivnosti v medijih uvede pristop triangulacije metod. K preučevanju poslovnih modelov medijskega upravljanja pristopamo z izvirno mrežno analizo lastništva lokalnega medijskega sistema. Za pogovore z medijskimi lastniki, s katerimi preučujemo pomene koncentracije medijev, uporabimo metodo pol-strukturiranega intervjuja, za razumevanje »živetih izkušenj« novinarjev in novinark pa metodo narativnega biografskega intervjuja. Mrežno analizo komuniciranja novinarjev in novinark na družbenih omrežjih bomo kombinirali z metodo analize vsebine objavljanja in z intervjuji z novinarji in novinarkami, ki so na omrežjih najbolj aktivni in vplivni. Raziskovalni projekt razvija nove pristope k preučevanju medijev z analizo afektivnega obrata, ki obsega makroanalizo lastniških struktur, mezo analizo emocionalnega dela v medijih in mikroštudijo afektov na družbenih omrežjih. Rezultati bodo pokazali na nove oblike novinarskih praks in skupin, ki se formirajo kot posledice emocionalizacije javnega v hibridni medijski realnosti.