Jezikovna dostopnost pravic socialnega varstva v Sloveniji

Razumevanje pravnega jezika je eden od predpogojev za aktivno in enakopravno sodelovanje v vsaki demokratični skupnosti. Posameznikom omogoča, da poznajo oziroma se zavedajo svojih pravic in obveznosti na različnih pravno urejenih življenjskih področjih in s tem postanejo aktivni pravni subjekti oziroma agenti. V tem pogledu učinkovit dostop do socialnih pravic oziroma pravic iz sistema socialne varnosti, ki jih določa več členov slovenske ustave (50. člen, ki ureja pravico do socialne varnosti, 51. člen, ki ureja pravico do zdravstvenega varstva, 52. člen, ki ureja posebno varstvo invalidov, ipd.) in ki temeljijo na njenem osrednjem načelu (pravne in) socialne države (nem. Sozialstaatsprinzip), določenem v 2. členu , omogoča posamezniku in njegovim družinskim članom aktivno in enakopravno udeležbo v tržni demokraciji, saj jim le-te zagotavljajo ustrezno raven javnega dohodkovnega varstva ter jim v stiski zagotavljajo prepotrebno ekonomsko varnost. Raziskovalni projekt izhaja iz domneve, da je pravni jezik, ki se uporablja na področju socialnega varstva (kot podsistem sistema socialne varnosti), preveč kompleksen in tako nejasen, da bi ga povprečni, prava nevešč upravičenec lahko ustrezno razumel, ter da pojasnjevalna besedila (kot manifestacije normativnega ali uradnega jezika na tem področju), ki jih na spletu objavljajo vlada ali pristojna ministrstva, niso ustrezno (ali sploh) poenostavljena na način, da bi splošni populaciji omogočila preprost in s tem dejansko učinkovit dostop do vrste socialnih pravic. Podobno velja za uradne obrazce, in jezik, uporabljen pred centri za socialno delo oziroma v e-podprtih postopkih uveljavljanja socialnovarstvenih pravic. Uporaba jezika in način komunikacije tako ustvarjata pomembno oviro za dostop do pravic iz sistema socialnega varstva, kar lahko poveča stopnjo socialne razslojenosti družbe ter raven (neidentificirane) revščine in socialne izključenosti širom Slovenije. Običajno pa so takšna z jezikom pogojena nerazumevanja pravic in obveznosti posledica ne le (namernega) pomanjkanja jasne in kakovostne priprave zakonodaje (načela in tehnike normiranja, ki upoštevajo ustrezne metodološke, strukturne in jezikovne kriterije) s strani države ali vlade, temveč tudi pomanjkanja družbeno vključujočega in proaktivnega pristop k javnemu obveščanju oziroma sporočanju področnih pravic in obveznosti oziroma, širše, pravil prava socialne varnosti nasploh. Raziskovalna skupina, ki jo sestavljajo pravniki, jezikoslovci, računalničarji in strokovnjaki za socialno delo, bo analizirala jezikovno dostopnost pravic do socialne pomoči v Sloveniji in načine, kako se te zakonske pravice različni oblastni subjekti sporočajo širši populaciji kot potencialnim upravičencem s strani države (socialni kontekst prava). V okviru raziskovalnega projekta bo skupina izdelala jezikovno prilagojena normativna besedila, ki jih uporablja vlada in drugi oblastni organi, (računalniške) modele za prihodnje jezikovne prilagoditve teh besedil in socio-jezikovne modele za učinkovito širitev pravnega znanja ter socio-jezikovne smernice o uporabi jezika javnih uslužbencev v socialnih upravnih postopkih.