(RE)KONCEPTUALIZACIJA PRAVNE PARADIGME GLEDE PODNEBNIH SPREMEMB: Razvoj nove pravne normalnosti za doseganje trajnostnih praks

Namen tega raziskovalnega projekta je razviti (re)konceptualizacijo obstoječe pravne paradigme, ki temelji na konceptu ""izrednih razmer"" v kontekstu podnebnih sprememb. Cilj projekta je torej opredeliti obstoječe vrzeli in ponuditi pravni model, ki se uspešno odziva na podnebne spremembe – novo realnost – z razvojem trajnostnih praks. Zato bo raziskovalni projekt poskušal odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: 1. Kateri vidiki so pomembni za spremembo pravne paradigme, ki obravnava podnebne spremembe, da jih ne bi več opredeljevali kot ""izredno stanje"", kar načeloma pomeni tveganje, da se ohranja običajno delovanje in poslovanje? 2. Katere so vrzeli v trenutno obstoječih pravnih okvirih na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni pri obravnavi podnebnih sprememb, ki negativno vplivajo na doseganje trajnostnih praks? 3. Kako je mogoče prilagoditi pravni sistem Republike Slovenije, da bi se odzval na nastajajoče izzive in spreminjajoče se okoliščine ter tako spodbujal trajnostne prakse? Ta raziskovalni projekt k problematiki pristopa na način, ki je inovativen vsaj v dveh pogledih. Prvi inovativni element je ponovni razmislek o diskurzu glede izrednih razmer in potrebi po (re)konceptualizaciji pravnega pristopa pri obravnavi podnebnih sprememb, pri čemer je treba upoštevati nepovratnost in nujnost podnebnih sprememb. Preoblikovani pristop je usmerjen v novo razumevanje potreb po reševanju podnebnih sprememb kot ""nove normalnosti"" v veljavnem pravnem redu. Drugi inovativni element je identifikacija vrzeli v obstoječem pravnem sistemu(-ih) in na tej podlagi izdelava predloga inovativnih pravnih sprememb z namenom razvoja pravne ureditve, ki zagotavlja trajnostne prakse. Metodološko je projekt razdeljen na tri raziskovalne tokove, ki ustrezajo raziskovalnim vprašanjem in bo potekal v petih delovnih svežnjih (DS). V prvem delovnem svežnju (DS1) bomo skušali ugotoviti kateri vidiki so pomembni za spremembo pravne paradigme, ki podnebnih sprememb ne obravnava več kot ""izredno stanje"", saj se zdi, da doslejšnje naslavljanje podnebnih sprememb vodi v ohranjanje obstoječega netrajnostnega poslovanja. V tem DS bomo analizirali pravni pojem ""izrednega stanja"" v nacionalnih, regionalnih in mednarodnih pravnih ureditvah. To bo služilo kot izhodišče za razkritje pomanjkljivosti uporabe pojma ""izrednega stanja"" pri obravnavanju nepovratnih podnebnih sprememb. Z razkritjem pomanjkljivosti bo DS 1 opredelil pravne vidike, ki jih je treba vključiti v nov pristop k (re)konceptualizaciji pravne paradigme glede podnebnih sprememb, da bi se uveljavile trajnostne prakse. V drugem delovnem svežnju (DS2) bomo ugotavljali vrzeli v trenutno obstoječih pravnih okvirih na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni, ki obravnavajo podnebne spremembe in negativno vplivajo na doseganje trajnostnih praks. DS2 bo razkril morebitne pravne vrzeli in pravne neustreznosti v pravnem okviru ob upoštevanju (re)konceptualiziranega pristopa. Tretji delovni sveženj (DS3) je namenjen raziskovanju kako lahko pravni sistem Republike Slovenije prilagodimo novim izzivom in spreminjajočim se okoliščinam, da bi spodbudili trajnostne prakse. Upoštevali bomo tudi zakonodajo EU in mednarodno pravo, namenjeno obravnavi podnebnih sprememb, da bi opredelili in predlagali pravni model za Republiko Slovenijo v skladu z obveznostmi Slovenije po pravu EU in mednarodnem pravu, zlasti pravu človekovih pravic. Četrti delovni sveženj (DS4) je namenjen pripravi novega modelnega pristopa k obravnavi podnebnih sprememb z ustreznim razvojem pravnega sistema. Temeljil bo na rezultatih prejšnjih treh DS in bo ugotavljal kakšni ukrepi so potrebni, da bi sledili (re)konceptualiziranemu pristopu, ki se učinkovito odziva na podnebne spremembe. Peti delovni sveženj (DS5) je namenjen upravljanju, razširjanju rezultatov ter notranjemu in zunanjemu komuniciranju.