Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Open-Ready - na dokazih temelječ model za oceno organizacijske zrelosti za odprte podatke javnega sektorja: predpogoj za soustvarjanje na podlagi odprtih podatkov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.04.00  Družboslovje  Upravne in organizacijske vede   

Koda Veda Področje
5.06  Družbene vede  Politične vede 
Ključne besede
Odprti podatki javnega sektorja; soustvarjanje; javne organizacije; model zrelosti; Slovenija
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
3.313,75
A''
544,69
A'
1.269,22
A1/2
1.378,44
CI10
3.321
CImax
1.289
h10
26
A1
10,95
A3
1,07
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  89  1.843  1.747  19,63 
Scopus  120  2.989  2.814  23,45 
Organizacije (1) , Raziskovalci (7)
0590  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18942  dr. Aleksander Aristovnik  Ekonomija  Raziskovalec  2023 - 2025  990 
2.  56256  Kaja Godec    Tehnični sodelavec  2023 
3.  28239  dr. Tina Jukić  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2023 - 2025  184 
4.  58555  Suzana Mišić    Tehnični sodelavec  2023 
5.  02262  dr. Mirko Vintar  Računalništvo in informatika  Upokojeni raziskovalec  2023 - 2025  421 
6.  53059  dr. Sanja Vrbek  Upravne in organizacijske vede  Vodja  2023 - 2025  49 
7.  54755  Petra Vujković  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2023 - 2024  21 
Povzetek
Osrednji namen projekta je razviti na dokazih temelječ model za podporo javnim organizacijam pri izboljšanju njihove zmogljivosti za uspešno upravljanje kakovostnih odprtih podatkov javnega sektorja (OPJS) in spodbujanje njihove (ponovne) uporabe z uvedbo praks soustvarjanja. Gre za model za podporo odločanju za oceno organizacijske zrelosti za odpiranje podatkov, in zrelosti za soustvarjanje s pomočjo OPJS. Pobuda za projekt izhaja iz naslednjih ugotovitev: OPJS imajo izjemen, a neizkoriščen potencial v smislu spodbujanja inovacij. OPJS sami po sebi nimajo prave vrednosti – zgolj objava/odpiranje podatkov javnega sektorja še ne omogoča izkoriščanje potenciala za udejanjanje dejanskih učinkov odpiranja tovrstnih podatkov. Soustvarjanje ponuja učinkovit način za aktiviranje potenciala OPJS in s tem povezanih učinkov. Tako ključen problem vidimo v vrzeli med literaturo o OPJS in soustvarjanju, kot dveh najobetavnejših rešitvah za izzive današnjega časa. Čeprav so bili narejeni koraki v smeri premostitve teh dveh konceptov s konceptualizacijo nove ideje ""na OPJS temelječe soustvarjene javnih storitev"", je bil pri tem poudarek izključno na ravni storitev. Zato še vedno ni znano, kaj dela javne organizacije sposobne, tj. zrele za izkoriščanje sinergije med OPJS in soustvarjanjem. Avtorji so si sicer prizadevali razumeti na OPJS temelječe soustvarjenje javnih storitev predvsem s procesom sledenja njihovemu izvajanju v kontekstu ekosistemov soustvarjanja več akterjev, vendar so večinoma spregledali vprašanje, kaj naredi javno organizacijo konstruktivnega in uspešnega partnerja znotraj takšnega ekosistema. Projekt naslavlja to vrzel s prepoznavanjem javnih organizacij kot ključnih akterjev v takšnih ekosistemih in s tem preusmerja raziskovalni fokus na njihove organizacijske značilnosti/lastnosti, zaradi katerih so primerne ne le za objavo visokokakovostnih OPJS, pač pa za spodbujanje njihove (ponovne) uporabe na soustvarjalni način. Odločitev za ta raziskovalni fokus temelji na treh glavnih argumentih, ki nakazujejo, da javne organizacije: pokrivajo najštevilčnejše in najpomembnejše vidike, ki se nanašajo na upravljanje in ponovno uporabo OPJS; imajo sredstva in pooblastila za izvajanje dejanskih sprememb znotraj svoje strukture, kar ima lahko pomemben učinek širjenja po celotnem ekosistemu; in imajo sredstva za spodbujanje in/ali opolnomočenje drugih akterjev ekosistema, da premagajo svoje ovire glede (ponovne) uporabe OPJS. Da bi dosegli osrednji cilj projekta in razvili napreden model za oceno organizacijske zrelosti za OPJS (in zrelosti za soustvarjanje na podlagi OPJS), bomo sprva izvedli sistematičen pregled literature o OPJS in soustvarjanju na podlagi OPJS; nato bomo proučili obstoječe modele zrelosti na področju OPJS; sledila bo empirična raziskava v slovenskem kontekstu in razvoj večparametrskega modela, temelječega na metodi AHP. Na tej podlagi bo projekt razvil orodje, ki bo zagotavljalo: Oceno organizacijske zrelosti za OPJS (vključujoč zrelost za soustvarjanje na podlagi OPJS) – splošna ocena in ocene posameznih segmentov, pomembnih za OPJS. Prilagojena priporočila za javne organizacije, da sprejmejo strateške ukrepe za izboljšanje svoje organizacijske situacije na področju OPJS. Analizo »kaj če« za enostavno identifikacijo prednostnih področij, ki najbolj pomembno vplivajo na oceno organizacijske zrelosti za OPJS. Osnovo za oblikovanje državnega (slovenskega) primerjalnega sistema zrelosti OPJS. Osnovo za prilagoditev in uporabo modela v drugih državah s Sloveniji podobnim kontekstom, tj. (CEE) upravno tradicijo. Model bo razvit predvsem za slovensko upravno okolje, kar je prej prednost kot omejitev, saj ima slovenski državni kontekst veliko skupnih značilnosti z drugimi državami srednje in vzhodne Evrope (CEE). Ker se slovenske javne organizacije soočajo s podobnimi izzivi kot njihovi partnerji v CEE, ima ta model velik potencial za enostavno prilagoditev in s tem široko uporabo v regiji CEE.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno