Projekti / Programi
Open-Ready - na dokazih temelječ model za oceno organizacijske zrelosti za odprte podatke javnega sektorja: predpogoj za soustvarjanje na podlagi odprtih podatkov
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.04.00 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
|
Koda |
Veda |
Področje |
5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
Odprti podatki javnega sektorja; soustvarjanje; javne organizacije; model zrelosti; Slovenija
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
12. oktober 2025;
Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje
2020-2024
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
89
|
1.843
|
1.747
|
19,63
|
Scopus |
120
|
2.989
|
2.814
|
23,45
|
Organizacije (1)
, Raziskovalci (7)
0590 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
18942 |
dr. Aleksander Aristovnik |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
990 |
2. |
56256 |
Kaja Godec |
|
Tehnični sodelavec |
2023 |
0 |
3. |
28239 |
dr. Tina Jukić |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
184 |
4. |
58555 |
Suzana Mišić |
|
Tehnični sodelavec |
2023 |
0 |
5. |
02262 |
dr. Mirko Vintar |
Računalništvo in informatika |
Upokojeni raziskovalec |
2023 - 2025 |
421 |
6. |
53059 |
dr. Sanja Vrbek |
Upravne in organizacijske vede |
Vodja |
2023 - 2025 |
49 |
7. |
54755 |
Petra Vujković |
Ekonomija |
Mladi raziskovalec |
2023 - 2024 |
21 |
Povzetek
Osrednji namen projekta je razviti na dokazih temelječ model za podporo javnim organizacijam pri izboljšanju njihove zmogljivosti za uspešno upravljanje kakovostnih odprtih podatkov javnega sektorja (OPJS) in spodbujanje njihove (ponovne) uporabe z uvedbo praks soustvarjanja. Gre za model za podporo odločanju za oceno organizacijske zrelosti za odpiranje podatkov, in zrelosti za soustvarjanje s pomočjo OPJS.
Pobuda za projekt izhaja iz naslednjih ugotovitev:
OPJS imajo izjemen, a neizkoriščen potencial v smislu spodbujanja inovacij.
OPJS sami po sebi nimajo prave vrednosti – zgolj objava/odpiranje podatkov javnega sektorja še ne omogoča izkoriščanje potenciala za udejanjanje dejanskih učinkov odpiranja tovrstnih podatkov.
Soustvarjanje ponuja učinkovit način za aktiviranje potenciala OPJS in s tem povezanih učinkov.
Tako ključen problem vidimo v vrzeli med literaturo o OPJS in soustvarjanju, kot dveh najobetavnejših rešitvah za izzive današnjega časa. Čeprav so bili narejeni koraki v smeri premostitve teh dveh konceptov s konceptualizacijo nove ideje ""na OPJS temelječe soustvarjene javnih storitev"", je bil pri tem poudarek izključno na ravni storitev. Zato še vedno ni znano, kaj dela javne organizacije sposobne, tj. zrele za izkoriščanje sinergije med OPJS in soustvarjanjem. Avtorji so si sicer prizadevali razumeti na OPJS temelječe soustvarjenje javnih storitev predvsem s procesom sledenja njihovemu izvajanju v kontekstu ekosistemov soustvarjanja več akterjev, vendar so večinoma spregledali vprašanje, kaj naredi javno organizacijo konstruktivnega in uspešnega partnerja znotraj takšnega ekosistema.
Projekt naslavlja to vrzel s prepoznavanjem javnih organizacij kot ključnih akterjev v takšnih ekosistemih in s tem preusmerja raziskovalni fokus na njihove organizacijske značilnosti/lastnosti, zaradi katerih so primerne ne le za objavo visokokakovostnih OPJS, pač pa za spodbujanje njihove (ponovne) uporabe na soustvarjalni način. Odločitev za ta raziskovalni fokus temelji na treh glavnih argumentih, ki nakazujejo, da javne organizacije:
pokrivajo najštevilčnejše in najpomembnejše vidike, ki se nanašajo na upravljanje in ponovno uporabo OPJS;
imajo sredstva in pooblastila za izvajanje dejanskih sprememb znotraj svoje strukture, kar ima lahko pomemben učinek širjenja po celotnem ekosistemu; in
imajo sredstva za spodbujanje in/ali opolnomočenje drugih akterjev ekosistema, da premagajo svoje ovire glede (ponovne) uporabe OPJS.
Da bi dosegli osrednji cilj projekta in razvili napreden model za oceno organizacijske zrelosti za OPJS (in zrelosti za soustvarjanje na podlagi OPJS), bomo sprva izvedli sistematičen pregled literature o OPJS in soustvarjanju na podlagi OPJS; nato bomo proučili obstoječe modele zrelosti na področju OPJS; sledila bo empirična raziskava v slovenskem kontekstu in razvoj večparametrskega modela, temelječega na metodi AHP. Na tej podlagi bo projekt razvil orodje, ki bo zagotavljalo:
Oceno organizacijske zrelosti za OPJS (vključujoč zrelost za soustvarjanje na podlagi OPJS) – splošna ocena in ocene posameznih segmentov, pomembnih za OPJS.
Prilagojena priporočila za javne organizacije, da sprejmejo strateške ukrepe za izboljšanje svoje organizacijske situacije na področju OPJS.
Analizo »kaj če« za enostavno identifikacijo prednostnih področij, ki najbolj pomembno vplivajo na oceno organizacijske zrelosti za OPJS.
Osnovo za oblikovanje državnega (slovenskega) primerjalnega sistema zrelosti OPJS.
Osnovo za prilagoditev in uporabo modela v drugih državah s Sloveniji podobnim kontekstom, tj. (CEE) upravno tradicijo.
Model bo razvit predvsem za slovensko upravno okolje, kar je prej prednost kot omejitev, saj ima slovenski državni kontekst veliko skupnih značilnosti z drugimi državami srednje in vzhodne Evrope (CEE). Ker se slovenske javne organizacije soočajo s podobnimi izzivi kot njihovi partnerji v CEE, ima ta model velik potencial za enostavno prilagoditev in s tem široko uporabo v regiji CEE.