Razvoj okvira pripravljenosti na umetno inteligenco za k državljanom usmerjeno javno upravljanje

Ljudje pričakujemo, da bo javna uprava zagotavljala kakovostne javne storitve, dostopne vsem segmentom prebivalstva, ki bodo ustrezale potrebam in pričakovanjem državljanov. Kljub vse večjemu zanimanju za tehnologije umetne inteligence (strojno učenje, obdelava naravnega jezika, umetne nevronske mreže, chatboti itd.) je javna uprava do neke mere ostala odmaknjena od tehnološkega napredka. To kaže na nujno potrebo, da javna uprava razmisli o potencialu tehnologij umetne inteligence in prihodnjih potrebah proaktivne družbe, osredotočene na državljane. Umetna inteligenca se namreč pogosto obravnava kot povezovalni člen med digitalnimi/pametnimi modeli javnega upravljanja in hibridnimi modeli javnega upravljanja, ki spodbujajo sodelovanje različnih deležnikov, učinkovitost in transparentnost JU, naslavljanje družbenih potreb in ustvarjanje javne vrednosti. Skladno s tem je projekt motiviran z očitno raziskovalno vrzeljo glede celovitega okvira za merjenje pripravljenosti javne uprave na umetno inteligenco.  Poslanstvo projekta je izboljšati delovanje javne uprave in okrepiti hibridno javno upravljanje z zagotavljanjem okvira za JU, da bo lahko izmerila svojo pripravljenost na umetno inteligenco in ustrezno ukrepala za izkoriščanje potenciala, ki ga ima umetna inteligenca. Tako bo razvit obsežen metodološki okvir, ki bo temeljil na zasnovi mešanih metod in bo služil kot celostna smernica za javno upravo, da bo ocenila svojo pripravljenost za prevzem tehnologij umetne inteligence v javni upravi. Natančneje, inovativen in celovit okvir bo temeljil na izvirni metodologiji iz obstoječih okvirov ocenjevanja UI/pametne/digitalne pripravljenosti in bo temeljil na teorijah sprejemanja tehnologije – nadgrajen z UI specifikami in razširjenim Leavittovim diamantnim modelom, ob upoštevanju prekrivanja načel javnega upravljanja. Predlagani okvir naj bi bil prilagojen posebnim značilnostim slovenske javne uprave, vključno z razsežnostmi javnega upravljanja, deležnikov in okolja, ter razvit v skladu z obsežnim naborom glavnih praks javnega upravljanja (neo-Weberijansko upravljanje, post-NPM, dobro upravljanje in hibridno javno upravljanje) ter ustrezna načela. Zaradi kompleksnosti problematike so predvideni interdisciplinarni pristopi. Pričakuje se torej vrsta izjemnih raziskovalnih rezultatov, ki bodo prispevali k znanstvenemu in praktičnemu razvoju področja javne uprave.  Raziskovalni projekt bo razvil celovit interdisciplinarni metodološki okvir, ki bo omogočal ocenjevanje merjenja pripravljenosti v javni upravi glede na različne poddimenzije. Metodološki okvir mora temeljiti na kvantitativnih (npr. ankete zaprtega tipa, mikropodatki itd.) in kvalitativnih (npr. polstrukturirani intervjuji, fokusne skupine) podatkih, analiziranih z uporabo več metod (bibliometrična analiza, podatkovno rudarjenje, analiza vsebine, strokovni pregledi, dinamične metode itd.). Intenzivna uporaba predlaganega celovitega okvira bo javni upravi omogočila sprejemanje bolj informiranih in zanesljivejših odločitev, ki temeljijo na podatkih, in kar je še pomembneje, da bo javna uprava imela večjo vrednost za javnost. Kompleksna narava tehnologij umetne inteligence bo obravnavana z interdisciplinarnim pristopom, ki bo olajšal doslej še nedosežen sistemski način merjenja pripravljenosti umetne inteligence za javno upravljanje, osredotočeno na državljane. S tem bodo postavljeni pomembni temelji za nadaljnjo posodobitev javne uprave in za ustrezno prilagajanje izzivom digitalne transformacije.