Premagovanje mobilnostne revščine v dobi zelenega prehoda: Pristop raziskav mešanih metod

Mobilnostna revščina, na splošno pomeni nezmožnost posameznikov ali gospodinjstev, da bi dostopali do nujno potrebnih storitev ali priložnosti, zaradi neustreznih ali cenovno nedostopnih možnosti prevoza. Neustrezne ali cenovno nedostopne možnosti prevoza ter pravičnost na področju mobilnosti sta ključni vprašanji v okviru evropskega zelenega dogovora. Da bo EU do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost, bo morala zmanjšati emisije povezane s prevozom, kar pomeni spodbujanje bolj trajnostnih in nizkoogljičnih možnosti prevoza. To lahko vodi do povečanje mobilnostne revščine. Kljub temu, da je Evropski parlament mobilnostno revščino prepoznal kot pereč problem, raziskav na tem področju še vedno primanjkuje in so nezadostne. Da bi odpravili primanjkljaj literature in gradiva o mobilnostni revščini je cilj tega projekta združiti raziskave mobilnostne revščine tako z mikro kot tudi makro vidika, kar bo omogočilo bolj celovito razumevanje tega vprašanja. Na mikroravni bomo v projektu najprej opredelil mobilnostno revščino. Ker ni enotne definicije, tudi ni enotne metodologije merjenja, kar ovira primerjave med več državami. Namen tega projekta je zapolniti to raziskovalno vrzel, tako da bomo standardizirali definicije in strategije merjenja z uporabo bibliometričnih tehnik ter pristopom študije primera. Drugič, čeprav so bili vzroki in posledice mobilnostne revščine raziskani v literaturi, problem skrite mobilnostne revščine ostaja neraziskan. S pristopom terenske metode bo projekt prispeval k boljšemu razumevanju ranljivih skupin in dejavnikov, ki vplivajo na skrito mobilnostno revščino, ter s tem poglobil razumevanje problematike mobilnostne revščine. Tretjič, projekt bo raziskal vprašanje prisilnega lastništva avtomobila. Razumevanje prisilnega lastništva avtomobilov bo omogočilo pravilno pojmovanje zelo pomembnega vidika prometne revščine. In kot zadnje, mobilnostna revščina je multidisciplinarno vprašanje, zlasti v okviru zelenega prehoda. Zakonodajni okvir, ki omogoča pravičen prehod, ki blaži mobilnostno revščino, je ključnega pomena, čeprav oblikovalci politik to vprašanje pogosto zanemarjajo. Ta projekt bo odpravil to raziskovalno vrzel z nadaljnjim raziskovanjem vloge pravosodnega sistema pri zagotavljanju pravičnega prehoda na področju mobilnosti. Da bi bil prehod na zeleno gospodarstvo uspešen, bo morala EU sprejeti več reform, ki bodo prispevale k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora. Koristi in stroški teh reform, bodo verjetno neenakomerno porazdeljeni med posamezniki in gospodinjstvi. To predstavlja tveganje za povečanje mobilnostne revščine. Še posebej glede na dejstvo, da promet predstavlja okoli 25 % skupnih emisij toplogrednih plinov. Litearturni podatki o učinkih zelenih reform v kontekstu mobilnostne revščine so še zmeraj redki, zlasti z makro perspektive. Da bi zapolnili to raziskovalno vrzel, bomo v projektu uporabili pristop modeliranja izračunljivega splošnega ravnovesja (CGE). Razvoj modela izračunljivega splošnega ravnovesja (CGE) večsektorskega malega tržnega gospodarstva (Slovenija) za okoljsko analizo bo omogočil analizo učinkov odločitev ekonomske politike, zlasti kadar ima politika vpliv na makro ravni in na dodeljevanje virov v posameznih sektorjih. Natančneje, model bo omogočil, da ocenimo potencialni vpliv več političnih scenarijev, kot je na primer povečanje davka na ogljik, na makroekonomske kazalnike, različne sektorje, emisije in, kar je najpomembneje, neenakost in mobilnostno revščino.