Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Valorizacija stranskih produktov industrije rastlinskih olj na podlagi biorafinerijskega pristopa - VALREO

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.06.00  Biotehnika  Biotehnologija   

Koda Veda Področje
2.09  Tehniške in tehnološke vede  Industrijska biotehnologija 
Ključne besede
stranski produkti, industrija rastlinskih olj, valorizacija, vredni produkti, encimi, hidro-oglje, energija, analiza življenjskega cikla
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
4.564,98
A''
1.815,62
A'
2.514,58
A1/2
3.088,54
CI10
9.857
CImax
660
h10
45
A1
17,1
A3
1,85
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  240  8.474  7.726  32,19 
Scopus  296  10.647  9.696  32,76 
Organizacije (1) , Raziskovalci (10)
0794  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  31616  dr. Maja Čolnik  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2023 - 2025  147 
2.  30944  dr. Lidija Čuček  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2023 - 2025  474 
3.  55624  Monika Dokl  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2023 - 2025  48 
4.  58331  Pia Keršič  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2025 
5.  23475  dr. Damjan Krajnc  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2023 - 2025  181 
6.  12681  dr. Bojan Pahor  Varstvo okolja  Raziskovalec  2024 - 2025  167 
7.  34486  dr. Aleksandra Petrovič  Kemijsko inženirstvo  Vodja  2023 - 2025  96 
8.  52327  dr. Sanja Potrč  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2024 - 2025  62 
9.  59149  Neža Rašl  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2024 - 2025 
10.  11865  dr. Mojca Škerget  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2023 - 2025  792 
Povzetek
Za doseganje ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov je potrebno povečati učinkovitost virov in hkrati zmanjšati vpliv odpadkov na podnebje in okolje. Namen tega projekta je preučiti možnost preoblikovanja obstoječih industrij rastlinskih olj (IRO) v biorafinerije s pretvorbo procesnih ostankov v nove proizvode z dodano vrednostjo in energijo, pri čemer se ustvarja krožnost virov v življenjskem ciklu. Motivacija za to raziskavo temelji na dejstvu, da je industrija rastlinskih olj (IRO) v EU leta 2022 proizvedla približno 16 milijonov metričnih ton olj, do leta 2031 pa naj bi se ta količina povečala na 17,5 milijona metričnih ton. Med proizvodnjo in rafiniranjem olja nastajajo različne vrste procesnih ostankov, kot so pogače oljnih semen, izrabljena belilna zemlja, destilati maščobnih kislin, olje bogato z maščobnimi kislinami in drugi ostanki. Ti materiali so večinoma neizkoriščeni. V okviru tega projekta si bo močna interdisciplinarna skupina prizadevala za razvoj novih tehnologij za pretvorbo teh materialov v dragocene produkte, kar bo doprineslo številne okoljske, družbene in gospodarske koristi. Najprej bo izvedeno kartiranje IRO po Evropi, ki bo zbralo podatke o razpoložljivosti, količini in trenutnem ravnanju z ostanki IRO. Z optimizacijskim pristopom in modeliranjem procesov bodo preučeni različni scenariji za prehod IRO v integrirano biorafinerijo. Nato bodo izvedene eksperimentalne raziskave na: a) naprednih termokemičnih metodah obdelave (hidrotermalna karbonizacija-HTC), b) bioloških metodah obdelave (obdelava z dvema različnima glivama) in c) sinergiji teh dveh metod z uporabo ostankov iz proizvodnje konopljinega, bučnega in lanenega olja, zlasti oljnih pogač, kot testnih materialov. Tekom obdelave bomo pridobili različne produkte, ki bodo kemijsko karakterizirani: hidro-oglje, hlapne maščobne kisline, fenoli, bioaktivne sestavine (pridobljene med hidrotermalno karbonizacijo) ter encima ksilanaza in lipaza (pridobljena z biološko obdelavo na osnovi gliv). Poleg tega bo za sklenitev zanke raziskana napredna uporaba pridobljenih proizvodov za najrazličnejše namene (adsorpcija, kataliza, uporaba v kmetijtvu). Proizvodi biološke obdelave (encima ksilanaza in lipaza) bodo preizkušeni kot biokatalizatorji v različnih biotransformacijah (hidroliza olja, saharizacija), medtem ko bodo karbonski materiali (hidro-oglje) pridobljeni pri obdelavi s HTC metodo, kemijsko modificirani in preizkušeni kot adsorbenti/katalizatorji. Produkti termo-kemične obdelave in ostanki biološke obdelave bodo podvrženi testu kalivosti z izbrano rastlinsko vrsto in testu toksičnosti, da se oceni njihova potencialna uporaba v kmetijstvu. Na koncu bo izvedena LCA analiza (ocena življenjskega cikla) pridobljenih produktov (encimi, hidro-oglja, itd.), prav tako bodo analizirani in kvantificirani vplivi uporabljenih tehnologij (termokemijska in biološka obdelava) na okolje.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno