Projekti / Programi
Valorizacija stranskih produktov industrije rastlinskih olj na podlagi biorafinerijskega pristopa - VALREO
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.06.00 |
Biotehnika |
Biotehnologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
2.09 |
Tehniške in tehnološke vede |
Industrijska biotehnologija |
stranski produkti, industrija rastlinskih olj, valorizacija, vredni produkti, encimi, hidro-oglje, energija, analiza življenjskega cikla
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
12. oktober 2025;
Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje
2020-2024
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
240
|
8.474
|
7.726
|
32,19
|
Scopus |
296
|
10.647
|
9.696
|
32,76
|
Organizacije (1)
, Raziskovalci (10)
0794 Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
31616 |
dr. Maja Čolnik |
Kemijsko inženirstvo |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
147 |
2. |
30944 |
dr. Lidija Čuček |
Kemijsko inženirstvo |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
474 |
3. |
55624 |
Monika Dokl |
Kemijsko inženirstvo |
Mladi raziskovalec |
2023 - 2025 |
48 |
4. |
58331 |
Pia Keršič |
Kemijsko inženirstvo |
Raziskovalec |
2025 |
7 |
5. |
23475 |
dr. Damjan Krajnc |
Kemijsko inženirstvo |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
181 |
6. |
12681 |
dr. Bojan Pahor |
Varstvo okolja |
Raziskovalec |
2024 - 2025 |
167 |
7. |
34486 |
dr. Aleksandra Petrovič |
Kemijsko inženirstvo |
Vodja |
2023 - 2025 |
96 |
8. |
52327 |
dr. Sanja Potrč |
Kemijsko inženirstvo |
Raziskovalec |
2024 - 2025 |
62 |
9. |
59149 |
Neža Rašl |
Kemijsko inženirstvo |
Raziskovalec |
2024 - 2025 |
0 |
10. |
11865 |
dr. Mojca Škerget |
Kemijsko inženirstvo |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
792 |
Povzetek
Za doseganje ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov je potrebno povečati učinkovitost virov in hkrati zmanjšati vpliv odpadkov na podnebje in okolje. Namen tega projekta je preučiti možnost preoblikovanja obstoječih industrij rastlinskih olj (IRO) v biorafinerije s pretvorbo procesnih ostankov v nove proizvode z dodano vrednostjo in energijo, pri čemer se ustvarja krožnost virov v življenjskem ciklu.
Motivacija za to raziskavo temelji na dejstvu, da je industrija rastlinskih olj (IRO) v EU leta 2022 proizvedla približno 16 milijonov metričnih ton olj, do leta 2031 pa naj bi se ta količina povečala na 17,5 milijona metričnih ton. Med proizvodnjo in rafiniranjem olja nastajajo različne vrste procesnih ostankov, kot so pogače oljnih semen, izrabljena belilna zemlja, destilati maščobnih kislin, olje bogato z maščobnimi kislinami in drugi ostanki. Ti materiali so večinoma neizkoriščeni.
V okviru tega projekta si bo močna interdisciplinarna skupina prizadevala za razvoj novih tehnologij za pretvorbo teh materialov v dragocene produkte, kar bo doprineslo številne okoljske, družbene in gospodarske koristi. Najprej bo izvedeno kartiranje IRO po Evropi, ki bo zbralo podatke o razpoložljivosti, količini in trenutnem ravnanju z ostanki IRO. Z optimizacijskim pristopom in modeliranjem procesov bodo preučeni različni scenariji za prehod IRO v integrirano biorafinerijo. Nato bodo izvedene eksperimentalne raziskave na: a) naprednih termokemičnih metodah obdelave (hidrotermalna karbonizacija-HTC), b) bioloških metodah obdelave (obdelava z dvema različnima glivama) in c) sinergiji teh dveh metod z uporabo ostankov iz proizvodnje konopljinega, bučnega in lanenega olja, zlasti oljnih pogač, kot testnih materialov. Tekom obdelave bomo pridobili različne produkte, ki bodo kemijsko karakterizirani: hidro-oglje, hlapne maščobne kisline, fenoli, bioaktivne sestavine (pridobljene med hidrotermalno karbonizacijo) ter encima ksilanaza in lipaza (pridobljena z biološko obdelavo na osnovi gliv). Poleg tega bo za sklenitev zanke raziskana napredna uporaba pridobljenih proizvodov za najrazličnejše namene (adsorpcija, kataliza, uporaba v kmetijtvu). Proizvodi biološke obdelave (encima ksilanaza in lipaza) bodo preizkušeni kot biokatalizatorji v različnih biotransformacijah (hidroliza olja, saharizacija), medtem ko bodo karbonski materiali (hidro-oglje) pridobljeni pri obdelavi s HTC metodo, kemijsko modificirani in preizkušeni kot adsorbenti/katalizatorji. Produkti termo-kemične obdelave in ostanki biološke obdelave bodo podvrženi testu kalivosti z izbrano rastlinsko vrsto in testu toksičnosti, da se oceni njihova potencialna uporaba v kmetijstvu. Na koncu bo izvedena LCA analiza (ocena življenjskega cikla) pridobljenih produktov (encimi, hidro-oglja, itd.), prav tako bodo analizirani in kvantificirani vplivi uporabljenih tehnologij (termokemijska in biološka obdelava) na okolje.