Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Pomen hlapnih izločkov izbranih vrtnin pri posredni obrambi rastlin pred polži

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
biotično varstvo rastlin / multitrofične interakcije / polži / vrtnine / posredna obramba rastlin / hlapni izločki / antioksidanti / Phasmarhabditis/ Oscheius / GC-MS / LC-MS / SPME / kemotaksija / olfaktometer
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
7.550,26
A''
1.127,08
A'
3.649,93
A1/2
4.852,08
CI10
2.832
CImax
76
h10
27
A1
25,01
A3
6,63
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  201  2.426  2.021  10,05 
Scopus  269  3.021  2.522  9,38 
Organizacije (3) , Raziskovalci (13)
0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  56328  Luka Batistič  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2023 - 2025  50 
2.  35543  dr. Tanja Bohinc  Biotehnika  Raziskovalec  2023 - 2025  282 
3.  34332  dr. Marko Flajšman  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2023 - 2025  184 
4.  56336  Eva Indihar  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2023 - 2025  36 
5.  28497  dr. Žiga Laznik  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2023 - 2025  315 
6.  56843  Monica Novljan  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2023 - 2025  24 
7.  25866  Jaka Rupnik    Tehnični sodelavec  2023 - 2025 
8.  17763  dr. Stanislav Trdan  Biotehnika  Raziskovalec  2023 - 2025  1.188 
9.  23589  dr. Filip Vučajnk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2023 - 2025  194 
0104  Kemijski inštitut
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  24445  dr. Mitja Križman  Kemija  Raziskovalec  2023 - 2025  163 
2.  51953  dr. Jure Zekič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2023 - 2024  21 
0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  58183  Jan Senekovič  Biologija  Raziskovalec  2023 - 2025  14 
2.  28251  dr. Andreja Urbanek Krajnc  Biologija  Raziskovalec  2024 - 2025  241 
Povzetek
Polži predstavljajo gospodarsko pomembne škodljivce v kmetijstvu. Številne rastlinske vrste ob napadu škodljivega organizma začno sproščati hlapljive snovi, ki privabljajo naravne sovražnike herbivorov. Hlapljive snovi imajo pomembno vlogo v multitrofičnem sistemu, ki ga sestavljajo rastlina, herbivor in njegov naravni sovražnik. Delujejo kot neke vrste kemični signali, ki neposredno vplivajo tako na herbivora kot tudi na njegovega naravnega sovražnika. Zaradi rastlinskih poškodb se v nadzemnih in podzemnih organih vzpodbudijo kvantitativne in kvalitativne spremembe v določenih metabolitih. Med številnimi obrambnimi odzivi sta pomembni sinteza antioksidantov in aktivacija antioksidativnih encimov. Eden izmed pomembnih antioksidantov v rastlini je tripeptid glutation, saj skupaj z askorbatom predstavlja ključni mehanizem pri odstranitvi reaktivnih kisikovih zvrsti (ROS). Glutation sodeluje v redoks reakcijah, pri asimilatorni redukciji žvepla, in je ključna signalna molekula v koordinaciji privzema sulfata, njegovi asimilaciji in odzivu rastlin na stres, saj aktivira obrambne gene in sodeluje v razvoju z žveplom pridobljene odpornosti (sulphur induced resistance, SIR). Glutation nadalje sodeluje v detoksifikaciji škodljivih snovi, med drugim isotiocianatov kot produktov razgradnje glukozinolatov v križnicah ob napadu herbivorov. Biotično varstvo rastlin je način obvladovanja škodljivih organizmov v kmetijstvu in gozdarstvu, ki uporablja žive naravne sovražnike (koristne organizme). Usmerjeno je v varovanje in vzpodbujanje koristnih organizmov v naravi in na ciljno vnašanje organizmov na prosto ali v prostore ločene od narave. Uporaba biotičnih pripravkov zahteva več znanja uporabnikov in tudi njihovo večjo ekološko osveščenost. Pripravki, izdelani na biotični podlagi, so ekološko ustreznejši, njihovo delovanje je bolj specifično, pomembna je njihova formulacija in aplikacija ter natančnost rokov tretiranj. V raziskavi želimo ugotoviti ali nadzemski deli rastlin solate (Lactuca sativa) in zelja (Brassica oleracea var. capitata), ki jih poškodujejo različne vrste polžev; španski lazar (Arion vulgaris) in mrežasti slinar (Deroceras reticulatum) inducirajo izločanje hlapljivih snovi v koreninskem sistemu, in kakšno vlogo imajo te snovi na usmerjenost gibanja parazitskih ogorčic polžev (Phasmarhabditis hermaphrodita, P. papillosa, Oscheius myriophila). Predpostavljamo, da mukus polžev in poškodbe nadzemnih delov zaradi obžrtja inducirajo askorbatno-glutationski cikel in z žveplom prodobljeno odpornost (SIR). Ugotoviti želimo ali imajo povišane vsebnosti glutationa v rastlinah vpliv na kemotaksično gibanje ogorčic in odvračilen učinek na polže. V ta namen bomo v rastlinah vzpodbudili SIR s predhodnim tretiranjem rastlin s sulfatom. Cilji projekta: (1) z našo raziskavo želimo obogatiti obstoječe znanje iz področja multitrofičnega komuniciranja med organizmi; (2) glavni namen raziskave je predvsem ugotoviti kdo je glavni komunikator s parazitskimi ogorčicami polžev (POP) – rastlina ali polž; (3) v primeru potrditve teze, da rastlina ali polž proizvajata semiokemikalije, ki delujejo privabilno na POP bo mogoče v prihodnje razviti feromonske kapsule na podlagi glavne aktivne snovi, ki bi privabile POP h koreninam rastlin v večjem številu in s tem bi poskrbeli za njihovo večjo zaščito; (4) optimizacija načinov biotičnega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in njihova implementacija v pridelavo živeža; (5) razvoj optimiziranih postopkov za vzorčenje in analizo semiokemikalij na izbranih organizmih. Poznavanje komunikacije med rastlinami, herbivori in njihovimi naravnimi sovražniki je ključnega pomena pri učinkovitejši implementaciji in optimizaciji biotičnega varstva v sisteme pridelave živeža.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno