Projekti / Programi
Pomen hlapnih izločkov izbranih vrtnin pri posredni obrambi rastlin pred polži
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
Koda |
Veda |
Področje |
4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
biotično varstvo rastlin / multitrofične interakcije / polži / vrtnine / posredna obramba rastlin / hlapni izločki / antioksidanti / Phasmarhabditis/ Oscheius / GC-MS / LC-MS / SPME / kemotaksija / olfaktometer
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
12. oktober 2025;
Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje
2020-2024
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
201
|
2.426
|
2.021
|
10,05
|
Scopus |
269
|
3.021
|
2.522
|
9,38
|
Organizacije (3)
, Raziskovalci (13)
0481 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
56328 |
Luka Batistič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Tehnični sodelavec |
2023 - 2025 |
50 |
2. |
35543 |
dr. Tanja Bohinc |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
282 |
3. |
34332 |
dr. Marko Flajšman |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
184 |
4. |
56336 |
Eva Indihar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Tehnični sodelavec |
2023 - 2025 |
36 |
5. |
28497 |
dr. Žiga Laznik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2023 - 2025 |
315 |
6. |
56843 |
Monica Novljan |
Rastlinska produkcija in predelava |
Tehnični sodelavec |
2023 - 2025 |
24 |
7. |
25866 |
Jaka Rupnik |
|
Tehnični sodelavec |
2023 - 2025 |
0 |
8. |
17763 |
dr. Stanislav Trdan |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
1.188 |
9. |
23589 |
dr. Filip Vučajnk |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
194 |
0104 Kemijski inštitut
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
24445 |
dr. Mitja Križman |
Kemija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
163 |
2. |
51953 |
dr. Jure Zekič |
Gradbeništvo |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
21 |
0482 Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
58183 |
Jan Senekovič |
Biologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
14 |
2. |
28251 |
dr. Andreja Urbanek Krajnc |
Biologija |
Raziskovalec |
2024 - 2025 |
241 |
Povzetek
Polži predstavljajo gospodarsko pomembne škodljivce v kmetijstvu. Številne rastlinske vrste ob napadu škodljivega organizma začno sproščati hlapljive snovi, ki privabljajo naravne sovražnike herbivorov. Hlapljive snovi imajo pomembno vlogo v multitrofičnem sistemu, ki ga sestavljajo rastlina, herbivor in njegov naravni sovražnik. Delujejo kot neke vrste kemični signali, ki neposredno vplivajo tako na herbivora kot tudi na njegovega naravnega sovražnika. Zaradi rastlinskih poškodb se v nadzemnih in podzemnih organih vzpodbudijo kvantitativne in kvalitativne spremembe v določenih metabolitih. Med številnimi obrambnimi odzivi sta pomembni sinteza antioksidantov in aktivacija antioksidativnih encimov. Eden izmed pomembnih antioksidantov v rastlini je tripeptid glutation, saj skupaj z askorbatom predstavlja ključni mehanizem pri odstranitvi reaktivnih kisikovih zvrsti (ROS). Glutation sodeluje v redoks reakcijah, pri asimilatorni redukciji žvepla, in je ključna signalna molekula v koordinaciji privzema sulfata, njegovi asimilaciji in odzivu rastlin na stres, saj aktivira obrambne gene in sodeluje v razvoju z žveplom pridobljene odpornosti (sulphur induced resistance, SIR). Glutation nadalje sodeluje v detoksifikaciji škodljivih snovi, med drugim isotiocianatov kot produktov razgradnje glukozinolatov v križnicah ob napadu herbivorov. Biotično varstvo rastlin je način obvladovanja škodljivih organizmov v kmetijstvu in gozdarstvu, ki uporablja žive naravne sovražnike (koristne organizme). Usmerjeno je v varovanje in vzpodbujanje koristnih organizmov v naravi in na ciljno vnašanje organizmov na prosto ali v prostore ločene od narave. Uporaba biotičnih pripravkov zahteva več znanja uporabnikov in tudi njihovo večjo ekološko osveščenost. Pripravki, izdelani na biotični podlagi, so ekološko ustreznejši, njihovo delovanje je bolj specifično, pomembna je njihova formulacija in aplikacija ter natančnost rokov tretiranj. V raziskavi želimo ugotoviti ali nadzemski deli rastlin solate (Lactuca sativa) in zelja (Brassica oleracea var. capitata), ki jih poškodujejo različne vrste polžev; španski lazar (Arion vulgaris) in mrežasti slinar (Deroceras reticulatum) inducirajo izločanje hlapljivih snovi v koreninskem sistemu, in kakšno vlogo imajo te snovi na usmerjenost gibanja parazitskih ogorčic polžev (Phasmarhabditis hermaphrodita, P. papillosa, Oscheius myriophila). Predpostavljamo, da mukus polžev in poškodbe nadzemnih delov zaradi obžrtja inducirajo askorbatno-glutationski cikel in z žveplom prodobljeno odpornost (SIR). Ugotoviti želimo ali imajo povišane vsebnosti glutationa v rastlinah vpliv na kemotaksično gibanje ogorčic in odvračilen učinek na polže. V ta namen bomo v rastlinah vzpodbudili SIR s predhodnim tretiranjem rastlin s sulfatom. Cilji projekta: (1) z našo raziskavo želimo obogatiti obstoječe znanje iz področja multitrofičnega komuniciranja med organizmi; (2) glavni namen raziskave je predvsem ugotoviti kdo je glavni komunikator s parazitskimi ogorčicami polžev (POP) – rastlina ali polž; (3) v primeru potrditve teze, da rastlina ali polž proizvajata semiokemikalije, ki delujejo privabilno na POP bo mogoče v prihodnje razviti feromonske kapsule na podlagi glavne aktivne snovi, ki bi privabile POP h koreninam rastlin v večjem številu in s tem bi poskrbeli za njihovo večjo zaščito; (4) optimizacija načinov biotičnega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in njihova implementacija v pridelavo živeža; (5) razvoj optimiziranih postopkov za vzorčenje in analizo semiokemikalij na izbranih organizmih. Poznavanje komunikacije med rastlinami, herbivori in njihovimi naravnimi sovražniki je ključnega pomena pri učinkovitejši implementaciji in optimizaciji biotičnega varstva v sisteme pridelave živeža.