Lastnosti lesa borov in hrastov v centralni Evropi v prihodnosti

Podnebne spremembe kot kombinacija segrevanja, spreminjajočih se vzorcev padavin in ekstremnih pojavov bistveno vplivajo na gozdove v srednji Evropi. Prihodnje podnebne razmere bodo nedvomno vplivale na njihovo rast in konkurenčnost ter navsezadnje na prakse gospodarjenja z gozdovi. Spremembe rastnih pogojih pa ne vplivajo le na produktivnost gozdov in dostopnost lesa, ampak tudi na strukturo le-tega, lastnosti in posledično uporabnost lesa. Zaenkrat še ni povsem jasno, kako bodo podnebne spremembe vplivale na razpoložljivost lesa in kako bo tehnološki napredek v lesnem sektorju vplival na tokove in uporabo lesa. S pomočjo preteklih vremenskih podatkov ter podatkov o debelinskem prirastu dreves ter lastnostih lesa je mogoče oblikovati različne modele, ki bodo glede na scenarije podnebnih sprememb ocenili prihodnjo razpoložljivosti lesa in njegovih lastnosti. Takšne informacije so koristne za prilagajanje gozdno-gojitvenih ukrepov. V zadnjih nekaj desetletjih je bila lesna industrija osredotočena predvsem na uporabo smreke, katere dostopnost lesa se v Evropi zmanjšuje. Zato bodo potrebne dodatne drevesne vrste, ki bodo lahko kljubovale vse hujšim sušam. Med drugim je bilo, kot dolgoročni nadomestek, predlaganih več vrst borov. Gospodarsko in ekološko so zelo pomembne in cenjene tudi nekatere vrste hrasta. Razmeroma malo je znanega o dinamiki priraščanja ter lastnostih lesa teh vrst, ki se bodo zaradi podnebnih sprememb potencialno še spremenile. Napovedi prihodnje razpoložljivosti in lastnosti lesa zaradi podnebnih sprememb so še posebej pomembne, saj bodo te spremembe močno vplivale tudi na svetovni gozdarski sektor v smislu ponudbe lesa, povpraševanja po njem in proizvodnje. Glavni izziv je zagotoviti produktivnost (vključno z vezavo ogljika) po posameznih sestojih in obnoviti stabilnost gozdnih ekosistemov, ki se je v zadnjih letih močno zmanjšala. Glavni cilj predloga projekta je raziskati vpliv spreminjajočega se okolja na produktivnost, pa tudi na strukturne, fizikalne in mehanske lastnosti vrst bora in hrasta, prilagojenih zmernim (tj. Pinus sylvestris L. in Quercus robur L.) in submediteranskim pogojem rasti (tj. Pinus nigra J. F. Arnold in Quercus pubescens Willd.) na različnih lokacijah v Sloveniji in na Češkem. Predlog projekta je razdeljen v pet delovnih sklopov, ki obravnavajo specifična raziskovalna vprašanja. Glavni cilj DS1 je oceniti vpliv rastnih razmer (vremenskih spremenljivk in lastnosti tal) na debelinsko rast in anatomsko strukturo borov in hrastov na izbranih lokacijah v Sloveniji in na Češkem. V okviru DS2 bomo izvedli analizo fizikalnih (gostota) in mehanskih lastnosti (upogibna trdnost ter modul elastičnosti) izbranih vrst na rastiščih izbranih v DS1. Podatkovne zbirke, vzpostavljene v DS1 in DS2, bomo uporabli v DS3 za oceno zvez med širinami branik, anatomijo lesa, lastnostmi lesa in okoljskimi spremenljivkami (npr. padavine, temperature, lastnosti tal). Izdelane modele bomo uporabili za napovedovanje lastnosti lesa v skladu s scenariji podnebnih sprememb na ravni držav. V okviru DS4 bomo ocenil vpliv potencialno spremenjenih lastnosti lesa ter njegove razpoložljivosti na biogospodarstvo. Glavni poudarek bo na primerjavi bilanc tokov lesa med državami v normalnih letih in v letih, ki so jih prizadeli izredni vremenski pojavi. V okviru DS5 so predvidene naloge, povezane z upravljanjem projekta ter razširjanjem rezultatov. Raziskava s predlaganim (sever-jug) gradientom rastišč na Češkem in v Sloveniji bo v kombinaciji z izbranimi vrstami, prilagojenimi na različne rastne razmere, omogočila oceno uspešnosti izbranih vrst pod vplivom podnebnih sprememb v Sloveniji in na Češkem. Izdelani modeli, ki bodo opisovali zveze med okoljskimi dejavniki (vremenom in karakteristikami tal), lesno strukturo in lastnostmi lesa, se lahko uporabijo za napovedovanje odzivov na predvidene podnebne spremembe. Takšne informacije so ključne za napovedovanje razpoložljivosti lesa in tokov lesa v gozdno-lesnem biogospodarstvu.