Intervencije kliničnega farmacevta v psihiatričnih bolnišnicah pri bolnikih z duševnimi motnjami: vpliv na težave povezane z zdravili

1)Znanstvena izhodišča. Bolniki z duševnimi motnjami so pogosto komorbidni in prejemajo v povprečju veliko število zdravil. Težave povezane z zdravili tako predstavljajo pomemben izziv v zdravljenju (npr. izbira psihofarmaka, polifarmacija, interakcije med zdravili, potencialno neprimerna zdravila za starostnike, zdravljenje komorbidnosti). Glede na rezultate raziskav so psihofarmaki zdravila, ki pogosto vstopajo v resne interakcije med zdravili ter potencialno neprimerna zdravila za starostnike (PIM) (50% jih je povezanih s psihofarmaki). Pogostost polifarmacije pri teh bolnikih je visoka. 2)Predstavitev problema. Bolniki imajo številne težave povezane z zdravili, kar zmanjša kvaliteto obravnave in kvaliteto življenja teh bolnikov. Tovrstni vidiki so pogosto izvzeti iz randomiziranih raziskav. Ena izmed možnosti zmanjšanja težav povezanih z zdravili v praksi je vključevanje klinčnega farmacevta specialista v tim psihiatrične bolnišnice (dnevna kroženja na vizitah in farmakoterapijski pregledi). 3)Pregled raziskav na tem področju. Vpliv kliničnega farmacevta je pomemben zlasti na zmanjšanje interakcij med zdravili, polifarmacije, zmanjšanju PIM in izboljšanje kvalitete življenja. Vpliv intervencij kliničnega farmacevta v psihiatrični bolnišnicah je slabo raziskan. Imamo zgolj nekaj podatkov z metodološkimi pomanjkljivostmi (predvsem iz Združenega kraljestva). V tem delu Evrope praktično nimamo nobenih podatkov o vplivu kliničnega farmacevta v psihiatrični bolnišnici. Prav tako na to temo nimamo nobenega sistematičnega pregleda v Evropi, ki bi dal vpogled v stanje. Ti podatki so nujno potrebno za načrtovanje ustreznih strategij. 4) Cilji. Namen projekta je raziskati podatke o vplivu intervencij kliničnega farmacevta na težave v zdravljenju z zdravili v psihiatrični bolnišnici v obliki klinične raziskave in sistematičnega pregleda. Specifični cilji bodo: 1) izvedena klinična retrospektivna študija kjer bomo proučili vpliv kliničnega farmacevta na zmanjšanje težav povezanih z zdravili pri dnevnem delu v timu (dnevna kroženja na vizitah), 2) izvedena klinična retrospektivna študija kjer bomo proučili vpliv kliničnega farmacevta na zmanjšanje težav povezanih z zdravili v obliki farmakoterapijskega pregleda (konziljarni pregledi), 3) izveden sistematični pregled o vplivu intervencij kliničnega farmacevta v psihiatričnih bolnišnicah. Predpostavljamo, da bodo intervencije kliničnega farmacevta vodile do manj celokupnih težav povezanih z zdravili v vseh primerih (hipoteza). 5)Delovni program. Za doseganje ciljev bomo sledili vnaprej določenemu programu dela (natančno naveden v vlogi). Skupina bo izvedla retrospektivni klinični raziskavi v psihiatrični bolnišnici, ki sta odobreni pri komisiji za medicinsko etiko Republike Slovenije in obsežen sistematični pregled, kjer bodo uporabljena sodobna priporočila za izvedbo sistematičnih pregledov (PRISMA 2020). Skupina je sestavljena iz priznanih raziskovalcev, ki imajo objave in klinične izkušnje iz tega področja (specialist klinične farmacije, specialist psihiater, strovnjaki za sistematične preglede) ter bo mednarodno sodelovala z Evropskim združenjem za klinično farmacijo ter psihiatrijo. Mednarodno bo sodelovala z Evropskim združenjem za klinično farmacijo in Evropskim psihiatričnim združenjem. 6)Vplivi projekta: Naš projekt bo prvi projekt, ki ponuja ambiciozno spremljanje intervencij kliničnega farmacevta v obliki dnevnega dela in konziljarnih pregledov v psihiatrični bolnišnici v Evropski Uniji ter prvi sistematični pregled na tem področju. S tem bomo bistveno prispevali k nacionalni dostopnosti do kliničnega farmacevta v psihiatričnih bolnišnicah v Evropi ter pomembno prispevali s podatki pri evaluaciji novih zdravstvenih programov v Evropski Uniji.