Projekti / Programi
Osamljen? Študija mešane metode v splošni in ranljivih populacijah za razumevanje povezanosti osamljenosti in duševnega zdravja
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.09.00 |
Medicina |
Psihiatrija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
Osamljenost, socialna izolacija, življenjska obdobja, ranljive skupine, intervencije
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
12. oktober 2025;
Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje
2020-2024
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
342
|
55.829
|
55.191
|
161,38
|
Scopus |
361
|
82.984
|
82.238
|
227,81
|
Organizacije (1)
, Raziskovalci (7)
1669 Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
56343 |
Polonca Borko |
Psihologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
39 |
2. |
32135 |
dr. Diego De Leo |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Vodja |
2023 - 2025 |
483 |
3. |
53208 |
dr. Nina Krohne |
Psihologija |
Mladi raziskovalec |
2023 |
90 |
4. |
28757 |
dr. Vita Poštuvan |
Psihologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
601 |
5. |
57124 |
Lucia Rojs |
Psihologija |
Mladi raziskovalec |
2023 - 2025 |
23 |
6. |
56313 |
Eva Sedlašek |
Psihologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
24 |
7. |
36480 |
dr. Nuša Zadravec Šedivy |
Psihologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
137 |
Povzetek
Kot družbena bitja imamo ljudje osnovno potrebo po pripadnosti, socialni odnosi in dobra socialna integracija pa so ključnega pomena za razvoj občutka čustvene izpolnjenosti in zadovoljstva z življenjem. Če potreba po pripadnosti ni zadovoljena, govorimo o socialni izolaciji in/ali doživljanju osamljenosti. Oba koncepta sta danes prepoznana kot pomembna javnozdravstvena problema, saj sta povezana s številnimi negativnimi posledicami za (duševno) zdravje, kot so depresija, nizko zadovoljstvo z življenjem, zvišan krvni pritisk, prezgodnja umrljivost in večje tveganje za samomorilno vedenje.
Kljub izjemnemu pomenu obeh konceptov z vidika javnega zdravja, pa ostaja marsikateri vidik še neraziskan. Med drugim, raziskave na tem področju otežuje pomanjkanje enotne definicije koncepta osamljenosti in posledično uproraba različnih pristopov k merjenju, kar se odraža v omejenih možnostih primerjanja izsledkov. Prav tako obstajajo razlike v doživljanju osamljenosti v različnih življenjskih obdobjih, kar je posledica različnih dejavnikov, ki imajo pomemben vpliv na posameznika v določenem obdobju.
Namen predlaganega projekta je zato (i) poglobljeno preučiti konstrukt osamljenosti, (ii) s pomočjo različnih raziskovalnih pristopov preučiti negativne učinke osamljenosti na posameznike v posameznih življenjskih obdobjih, (iii) na podlagi teh izsledkov identificirati ranljive skupine znotraj omenjenih obdobij, pri katerih osamljenost predstavlja enega ključnih dejavnikov tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju, (iv) ter oblikovati kakovostne in kulturno prilagojene intervencije zanje.
Projekt bo vključeval naslednje delovne sklope:
DS1 Upravljanje projekta: V delovnem sklopu 1 je predvidena organizacijska in administrativna podpora izvajanju projektnih aktivnosti.
DS2 Delo Svetovalnega odbora: Ta delovni sklop se nanaša na delo svetovalnega odbora, sestavljenega iz različnih strokovnjakov, ki pri svojem delu naslavljajo področja vsebine projekta ter prihajajo v stisk z ranljivimi skupinami udeležencev.
DS3 Poglobljena analiza literature in priprava teoretičnih izhodišč: Delovni sklop bo namenjen dodatnemu pregledu novejših spoznanj glede našega problema raziskovanja in prilagajanju načrta študije.
DS4 Kvantitativna študija: V tem delu študije bomo z uporabo mešanega pristopa, preko aplikacije baterije vprašalnikov raziskali razumevanje osamljenosti z vidika udeležencev in dejavnike tveganja, ki prispevajo k doživljanju osamljenosti oz. se s slednjo povezujejo. Na podlagi izsledkov bomo med udeleženci iz posameznega življenjskega obdobja identificirali 1 do 2 najbolj značilni ranljivi skupini posameznikov.
DS5 Kvalitativna študija: S kvalitativno študijo bomo preko polstrukturiranih intervjujev pridobili poglobljeno razumevanje doživljanja osamljenosti med posamezniki iz ranljivih skupin, ki jih bomo identificirali v DS 4. Ti izsledki bodo služili kot izhodišče načrtovanju intervencij.
DS6 Skupna analiza in interpretacija rezultatov: Spoznanja bomo združili v skupno interpretacijo. Na ta način bodo podatki triangulirani, kar nam bo omogočilo celosten vpogled v doživljanje osamljenosti v različnih življenjskih obdobjih.
DS7 Priprava smernic, materialov oz. pilotskih intervencij: Na podlagi izsledkov kvalitativne in kvantitativne študije bomo skupaj s svetovalnim odborom pripravili smernice, s katerimi bomo opredelili primerne načine intervencij za naslavljanje osamljenosti, druge materiale oz. pilotne intervencije, ki bodo naslavljale osamljenost ranljivih skupin.
DS8 Diseminacija: Spoznanja bomo diseminirali tako znanstveni kot tudi strokovni in splošni javnosti. Znanstveno in strokovno javnost bomo informirali preko objave znanstvenih in strokovnih člankov ter preko predstavitev na različnih kongresih, splošni javnosti pa bomo ugotovitve posredovali preko sodelovanja s predstavniki medijev ter z objavami na naši spletni strani zivziv.si.