Mehanotransdukcija pri bulozni epidermolizi tipa simpleks

Keratinopatije so skupina dednih bolezni krhkosti celic, ki jih povzročajo mutacije v genih, ki kodirajo keratinske proteine. Najbolj raziskana bolezen je bulozna epidermoliza tipa simpleks (EBS). Za EBS ni učinkovite terapije. EBS je pretežno avtosomno dominantna bolezen, ki je povezana z mutacijami v keratinih 5 in 14. Mutirani keratini porušijo keratinski citoskelet in postavijo EBS keratinocite v stanje stresa, kar se kaže z aktivacijo MAP proteinskih kinaz, keratinskimi agregati, znižanjem sposobnosti adhezije in krhkostjo celic. Pri bolnikih se bolezen izraža v obliki mehurjev in pokanjem kože, ter nastajanjem odprtih ran. Ker so keratini vključeni v celično adhezijo in medcelične interakcije, obenem so povezani z jedrno membrano in jedrom, je njihova funkcija od temeljnega pomena za homeostazo kožnega tkiva. Zato so proteini celičnih adhezivnih kompleksov in njihovi receptorji potencialne tarče za zdravljenje EBS. Cilj tega projekta je pridobiti vpogled v molekularno osnovo mehanotransdukcije pri EBS in vpliv, ki ga imajo težke mutacije v keratinu 14. V projektu bomo uporabili multidisciplinarni pristop, ki vključuje biokemijsko izolacijo proteinov, ki so vključeni v adhezijo, masno spektrometrijo, ter 2D in 3D z EGFP označene EBS in/ali inducirane pluripotentne matične celične in tkivne modele, z namenom identifikacije novih potencialnih tarč za EBS terapijo, ki bi lahko omogočili, da se mutacija v keratinu zaobide in terapija izvaja potem drugih ciljnih proteinov.