Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Karakterizacija virusnih podvrst in mutacijskega podpisa virusa SARS-CoV-2 pri imunsko oslabelih bolnikih

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.01.00  Medicina  Mikrobiologija in imunologija   

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
Ključne besede
COVID-19;SARS-CoV-2; imunsko oslabljeni bolniki; dolgotrajno izločanje virusne RNA; kužnost; virusna evolucija; mutacije; virusne podvrste; sekveniciranje celotnega genoma; metagenomika
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
5.944,99
A''
1.389,36
A'
3.254,96
A1/2
4.439,25
CI10
18.954
CImax
2.132
h10
56
A1
21,91
A3
8,73
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  593  21.048  18.769  31,65 
Scopus  618  25.123  22.626  36,61 
Organizacije (2) , Raziskovalci (18)
0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  10331  dr. Tatjana Avšič-Županc  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2023 - 2025  826 
2.  55761  Martin Bosilj  Biokemija in molekularna biologija  Tehnični sodelavec  2023 - 2025  17 
3.  39128  dr. Gašper Grubelnik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2023 - 2025  34 
4.  28601  dr. Nataša Knap Gašper  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2023 - 2025  87 
5.  29937  dr. Rok Kogoj  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2023 - 2025  69 
6.  30696  dr. Miša Korva  Mikrobiologija in imunologija  Vodja  2023 - 2025  219 
7.  59414  Katja Potočnik    Tehnični sodelavec  2025 
8.  35044  dr. Katarina Resman Rus  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2023 - 2025  66 
9.  54480  Martin Sagadin    Tehnični sodelavec  2023 - 2025  37 
10.  55839  Jan Slunečko  Medicina  Mladi raziskovalec  2023 - 2025  11 
11.  52539  dr. Alen Suljič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2023 - 2025  28 
12.  51960  dr. Samo Zakotnik  Medicina  Raziskovalec  2023 - 2025  34 
0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  27886  dr. Petra Bogovič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2023 - 2025  163 
2.  24094  dr. Tadeja Kotar  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2023 - 2025  148 
3.  11330  dr. Tatjana Lejko-Zupanc  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2023 - 2025  378 
4.  22350  dr. Tereza Rojko  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2023 - 2025  124 
5.  13301  dr. Franc Strle  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2023 - 2025  869 
6.  50050  Gabriele Turel  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2023 - 2025  36 
Povzetek
Pandemija COVID-19, ki jo je povzročil novi koronavirus SARS-CoV-2, je v treh letih od prvega pojava v Wuhanu, na Kitajskem, povzročila največjo zdravstveno, ekonomsko in socialno krizo v modernem času. Čeprav se je znanje o biologiji, epidemiologiji, imunologiji in evoluciji virusa izjemno povečalo, ostaja nekaj vprašanj še neodgovorjenih. Ena izmed teh so klinične značilnosti in izid COVID-19 pri imunsko oslabljenih osebah, zlasti pri bolnikih z malignimi obolenji in presajenimi trdnimi organi, pri katerih je lahko povečano tveganje za hud potek bolezni. Zaradi oslabljene imunske obrambe, zaradi osnovne bolezni in/ali zdravljenja, so imunsko oslabljeni bolniki na splošno izpostavljeni večjemu tveganju za hud potek bolezni in imajo pogosteje, poleg SARS-CoV-2 okužbe, tudi bakterijske in glivične super okužbe. Pravilna ocena tveganja kužnosti bolnikov s COVID-19 in sprotno spremljanje bioloških značilnosti novih genetskih različic virusa SARS-CoV-2 sta se pokazali kot glavni prepreki v boju proti epidemiji, saj so postopki dolgotrajni in zahtevajo specializirano opremo in infrastrukturo. Pri imunsko oslabljenih bolnikih, ki ostanejo dolgo časa pozitivni na SARS-CoV-2, se lahko, zaradi zmanjšanega imunskega pritiska razvijejo nove virusne genomske različice in njihove podvrste. Dolgotrajno izločanje virusne RNA pri teh bolnikih ni problematično samo iz stališča obvladovanja okužbe s SARS-CoV-2, ampak predvsem, zato ker močno vpliva bolnikovo zdravljenje imunske boleznih in njihovo integracijo nazaj v socialno okolje. Pri obravnavi dolgotrajno pozitivnega imunsko oslabljenega COVID-19 bolnika je potrebno skrbno pretehtati ali upoštevati previdnostne smernice in takega bolnika osamiti za pogosto zelo dolgo obdobje ali pa, kljub previdnostim ukrepom, pristopati bolj življenjsko in prekiniti izolacijo preden bolnik popolnoma izniči okužbo in s tem morebiti izpostaviti druge ranljive posameznike okužbi. Cilj predlaganega projekta je pridobiti boljše razumevanje biološkega mehanizma, ki omogoča virusu SARS-CoV-2 dolgotrajno okužbo in podrobno razumevanje posledic dolgotrajne okužbe za bolnika in družbo. V predlaganem projektu bomo združili različne mikrobiološke metode: kvantifikacijo virusne RNK, normalizacijo virusnega bremena, izolacijo kužnega virusa, določanje različice SARS-CoV-2, analizo virusnih podvrst in mutacijskega podpisa virusa SARS-CoV-2 z globokim sekvenciranjem, skupaj s podrobnimi kliničnimi podatki o bolnikovi osnovni bolezni in poteku zdravljenja ter protivirusnim zdravljenjem bolezni COVID-19. Celovita analiza evolucije virusa znotraj gostitelja, kvantifikacija virusnih podvrst ter razumevanje dinamike izločanja kužnega virusa pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom bo vodila do boljšega razumevanja tveganja za pojav novih virusnih različic, ter predvsem do boljšega kliničnega vodenja in zdravljenja teh bolnikov v prihodnosti. Dolgotrajne virusne okužbe pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom so bile opisane tudi pri drugih respiratornih virusih, kot sta virusom gripe in respiratorni sincicijski virus, vendar prognostični označevalci niso bili prepoznani. Podatki pridobljeni v projektu bomo omogočili boljše razumevanje interakcije med virusom in gostiteljem, s čimer bi lahko pridobili vpogled v dejavnike, ki vplivajo na razvoj virusa in virusnih podvrst, zaradi česar bi bili v prihodnje bolje pripravljeni hiter odziv na nove porajajoče se nalezljive bolezni.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno