Projekti / Programi
Karakterizacija virusnih podvrst in mutacijskega podpisa virusa SARS-CoV-2 pri imunsko oslabelih bolnikih
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.01.00 |
Medicina |
Mikrobiologija in imunologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
3.01 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Temeljna medicina |
COVID-19;SARS-CoV-2; imunsko oslabljeni bolniki; dolgotrajno izločanje virusne RNA; kužnost; virusna evolucija; mutacije; virusne podvrste; sekveniciranje celotnega genoma; metagenomika
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
12. oktober 2025;
Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje
2020-2024
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
593
|
21.048
|
18.769
|
31,65
|
Scopus |
618
|
25.123
|
22.626
|
36,61
|
Organizacije (2)
, Raziskovalci (18)
0381 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
10331 |
dr. Tatjana Avšič-Županc |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
826 |
2. |
55761 |
Martin Bosilj |
Biokemija in molekularna biologija |
Tehnični sodelavec |
2023 - 2025 |
17 |
3. |
39128 |
dr. Gašper Grubelnik |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
34 |
4. |
28601 |
dr. Nataša Knap Gašper |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
87 |
5. |
29937 |
dr. Rok Kogoj |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
69 |
6. |
30696 |
dr. Miša Korva |
Mikrobiologija in imunologija |
Vodja |
2023 - 2025 |
219 |
7. |
59414 |
Katja Potočnik |
|
Tehnični sodelavec |
2025 |
0 |
8. |
35044 |
dr. Katarina Resman Rus |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
66 |
9. |
54480 |
Martin Sagadin |
|
Tehnični sodelavec |
2023 - 2025 |
37 |
10. |
55839 |
Jan Slunečko |
Medicina |
Mladi raziskovalec |
2023 - 2025 |
11 |
11. |
52539 |
dr. Alen Suljič |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
28 |
12. |
51960 |
dr. Samo Zakotnik |
Medicina |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
34 |
0312 Univerzitetni klinični center Ljubljana
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
27886 |
dr. Petra Bogovič |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
163 |
2. |
24094 |
dr. Tadeja Kotar |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
148 |
3. |
11330 |
dr. Tatjana Lejko-Zupanc |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
378 |
4. |
22350 |
dr. Tereza Rojko |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
124 |
5. |
13301 |
dr. Franc Strle |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
869 |
6. |
50050 |
Gabriele Turel |
Mikrobiologija in imunologija |
Tehnični sodelavec |
2023 - 2025 |
36 |
Povzetek
Pandemija COVID-19, ki jo je povzročil novi koronavirus SARS-CoV-2, je v treh letih od prvega pojava v Wuhanu, na Kitajskem, povzročila največjo zdravstveno, ekonomsko in socialno krizo v modernem času. Čeprav se je znanje o biologiji, epidemiologiji, imunologiji in evoluciji virusa izjemno povečalo, ostaja nekaj vprašanj še neodgovorjenih. Ena izmed teh so klinične značilnosti in izid COVID-19 pri imunsko oslabljenih osebah, zlasti pri bolnikih z malignimi obolenji in presajenimi trdnimi organi, pri katerih je lahko povečano tveganje za hud potek bolezni. Zaradi oslabljene imunske obrambe, zaradi osnovne bolezni in/ali zdravljenja, so imunsko oslabljeni bolniki na splošno izpostavljeni večjemu tveganju za hud potek bolezni in imajo pogosteje, poleg SARS-CoV-2 okužbe, tudi bakterijske in glivične super okužbe. Pravilna ocena tveganja kužnosti bolnikov s COVID-19 in sprotno spremljanje bioloških značilnosti novih genetskih različic virusa SARS-CoV-2 sta se pokazali kot glavni prepreki v boju proti epidemiji, saj so postopki dolgotrajni in zahtevajo specializirano opremo in infrastrukturo. Pri imunsko oslabljenih bolnikih, ki ostanejo dolgo časa pozitivni na SARS-CoV-2, se lahko, zaradi zmanjšanega imunskega pritiska razvijejo nove virusne genomske različice in njihove podvrste. Dolgotrajno izločanje virusne RNA pri teh bolnikih ni problematično samo iz stališča obvladovanja okužbe s SARS-CoV-2, ampak predvsem, zato ker močno vpliva bolnikovo zdravljenje imunske boleznih in njihovo integracijo nazaj v socialno okolje. Pri obravnavi dolgotrajno pozitivnega imunsko oslabljenega COVID-19 bolnika je potrebno skrbno pretehtati ali upoštevati previdnostne smernice in takega bolnika osamiti za pogosto zelo dolgo obdobje ali pa, kljub previdnostim ukrepom, pristopati bolj življenjsko in prekiniti izolacijo preden bolnik popolnoma izniči okužbo in s tem morebiti izpostaviti druge ranljive posameznike okužbi. Cilj predlaganega projekta je pridobiti boljše razumevanje biološkega mehanizma, ki omogoča virusu SARS-CoV-2 dolgotrajno okužbo in podrobno razumevanje posledic dolgotrajne okužbe za bolnika in družbo. V predlaganem projektu bomo združili različne mikrobiološke metode: kvantifikacijo virusne RNK, normalizacijo virusnega bremena, izolacijo kužnega virusa, določanje različice SARS-CoV-2, analizo virusnih podvrst in mutacijskega podpisa virusa SARS-CoV-2 z globokim sekvenciranjem, skupaj s podrobnimi kliničnimi podatki o bolnikovi osnovni bolezni in poteku zdravljenja ter protivirusnim zdravljenjem bolezni COVID-19. Celovita analiza evolucije virusa znotraj gostitelja, kvantifikacija virusnih podvrst ter razumevanje dinamike izločanja kužnega virusa pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom bo vodila do boljšega razumevanja tveganja za pojav novih virusnih različic, ter predvsem do boljšega kliničnega vodenja in zdravljenja teh bolnikov v prihodnosti. Dolgotrajne virusne okužbe pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom so bile opisane tudi pri drugih respiratornih virusih, kot sta virusom gripe in respiratorni sincicijski virus, vendar prognostični označevalci niso bili prepoznani. Podatki pridobljeni v projektu bomo omogočili boljše razumevanje interakcije med virusom in gostiteljem, s čimer bi lahko pridobili vpogled v dejavnike, ki vplivajo na razvoj virusa in virusnih podvrst, zaradi česar bi bili v prihodnje bolje pripravljeni hiter odziv na nove porajajoče se nalezljive bolezni.