Projekti / Programi
Sedimentarna evolucija zgornjekrednih globokomorskih bazenov v Dinaridih (SECret)
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
1.06.00 |
Naravoslovje |
Geologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
Zgornja kreda, Dinaridi, Budvanski bazen, Bosanski bazen; stratigrafija, sedimentologija, paleontologija, geokemija, kredne oceanske rdeče plasti, oceanski anoksični dogodki, karbonatni gravitacijski tokovi, siliciklastični turbiditi; študij provenience; toplogredna klima, geodinamika.
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
12. oktober 2025;
Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje
2020-2024
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
90
|
1.353
|
1.183
|
13,14
|
Scopus |
106
|
1.886
|
1.615
|
15,24
|
Organizacije (1)
, Raziskovalci (6)
0618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Povzetek
Iz sedimentnih zaporedij je razvidno, da je bila v zgornji kredi globalna klima bistveno toplejša od današnje. Raziskave teh zaporedij so pomembne za razumevanje »toplogrednega« klimatskega sistema v geološki preteklosti in za napovedi prihodnjih podnebnih sprememb. V zadnjih desetletjih so kredne globokomorske sedimentne kamnine intenzivno raziskovali po vsem svetu, v Dinaridih pa so te kamnine večinoma še neraziskane.
Za predlagani projekt smo izbrali dva ločena zgornjekredna bazena z odlično ohranjenim stratigrafskim zapisom. Prvi je Budvanski bazen v Zunanjih Dinaridih. Zanj je značilna kontinuirana globokomorska sedimentacija od srednjega triasa do spodnjega paleogena. Drugi je Bosanski bazen, ki se je okoli jursko-kredne meje razvil v predgorni bazen, obstajal pa je še do maastrichtija. V obeh bazenih so med pelagičnimi sedimenti karbonatni turbiditi, ki so bili presedimentirani z vmesne platforme Visokega krasa. V Bosanskem bazenu so tudi siliciklastiti, ki so prihajali z nasprotne smeri, to je z novo nastajajočega orogena.
Da bo delo hitreje napredovalo in da bomo pridobili čim več različnih podatkov, bo projekt potekal v sodelovanju dveh partnerskih ekip, ene iz Slovenije in druge iz Hrvaške. Ožje specializacije članov obeh ekip se med seboj dopolnjujejo, tako da bomo lahko pokrili zelo širok spekter raziskav. Primarni cilj predlaganega projekta so natančne datacije preiskovanih zaporedij, kar bo omogočilo globalno stratigrafsko korelacijo in uvrstitev dinarskih bazenov med referenčne profile za razumevanje podnebja in oceanografskih razmer v zgornji kredi. Datacije bodo v prvi vrsti temeljile na biostratigrafiji foraminifer, radiolarijev in kalcitnega nanoplanktona. Uporabili bomo tudi geokemične (elementne in izotopske) in mineraloške analize. Raziskava se bo osredotočila na kredne oceanske rdeče plasti (CORB), oceanske anoksične dogodke (OAE), transgresivno-regresivne cikle in provenienco detritičnih zrn v peščenjakih.
Cilji predlaganega projekta so:
1) določiti časovni razpon rdečih plasti in anoksičnih dogodkov v Budvanskem bazenu in ugotoviti, katera zaporedja v Bosanskem bazenu so se odložila v istem času,
2) v biogenih pelagičnih kamninah raziskati prehod iz čistih rožencev v karbonatne kamnine in oceniti hitrost sedimentacije,
3) določiti transgresivno-regresivne cikle v karbonatnih in siliciklastičnih turbiditih in korelirati te cikle znotraj enega bazena, med obema bazenoma in na širšem območju orogena,
4) določiti provenienco siliciklastičnih kamnin v Bosanskem bazenu, ugotoviti vertikalne spremembe v sestavi peščenjakov in te spremembe razložiti v povezavi z razvojem Notranjih Dinaridov.
Celoto vseh rezultatov bomo interpretirali v povezavi z globalnimi okoljskimi spremembami in stratigrafijo širšega prostora Dinaridov in Helenidov, ter tako pridobili natančen vpogled v geodinamično zgodovino v zgornji kredi, to je v razmeroma mirnem obdobju med dvema orogenetskima fazama –obdukcijo ofiolitov na koncu jure in v spodnji kredi in kolizijo kontinentov od konca krede do paleogena.
Rezultati projekta bodo nadalje uporabni v geoloških raziskavah, ki niso neposredno osredotočene na kredno podnebje in geodinamiko. Na podlagi novih raziskav bomo formalizirali litostratigrafske enote, ki do sedaj še niso bile formalno imenovane in opisane. Ti rezultati bodo izboljšali lokalno stratigrafsko nomenklaturo in bodo v veliko pomoč pri nadaljnjem geološkem kartiranju. Pomemben cilj projekta je promocija naravne dediščine. Raziskana območja in stratigrafske profile bomo ovrednotili s stališča ohranjanja, varovanja in pomena za izobraževanje.