Večfunkcijskost v morfologiji

Osrednje vprašanje, ki ga naslavlja projekt Večfunkcijskost v morfologiji, je, kako zadovoljivo pojasniti večfunkcijske afikse, tj. derivacijske afikse, ki imajo malo oz. nič nespremenljivega pomena in ki se lahko pojavljajo v različnih, na videz nepovezanih kontekstih, v katerih je njihov pomen obogaten. Projekt se osredotoča zlasti na slovenščino, pri čemer se naslanja na prve nastajajoče opise večfunkcijskosti, ki kažejo, da je slovenščina idealen vir podatkov za raziskavo tega pojava, saj se v tem jeziku večfunkcijski afiksi pojavljajo v vseh večjih besednih vrstah. Projekt je sestavljen iz treh komponent. V okviru empirične komponente bodo izdelane označene baze struktur samostalnikov, pridevnikov in prislovov v slovenščini, medtem ko bo za namene projekta rabljena obstoječa baza glagolov, ki bo dopolnjena z ustreznimi podatki. V okviru opisne komponente, ki bo temeljila na empirični komponenti, bo izvedena dopolnitev opisa besedotvorja slovenskega jezika (osrednji vprašanji sta, ali je treba določene elemente, ki so bili v preteklosti opisani kot en sam morfem, dodatno razdeliti in kateri elementi bi morali biti analizirani kot večfunkcijski). Osrednji del te komponente pa je določitev in opis večfunkcijskih afiksov, ki se v slovenščini pojavijo (a) znotraj ene besedne vrste, (b) v različnih besednih vrstah ter (c) v infleksiji in derivaciji. Osrednja komponenta projekta je teoretična. Da bi dosegli cilj splošne teorije večfunkcijskosti, je kot izhodišče projekta privzeta razpršena morfologija, hkrati pa projekt temelji na samih večfunkcijskih afiksih, ki jih lahko opažamo v slovenščini, in vplivu morfološke strukture na prozodijo tega jezika. Na osnovi teh sestavin in empirične podlage projekta je naš cilj osnovanje enotnega modela večfunkcijskosti, ki bo pojasnil, kakšen tip elementov so večfunkcijski afiksi (delovna hipoteza je, da so prehodni koreni), kje so sestavljeni in kako so kategorizirani. Tako bo projekt ključno doprinesel k trenutno odprtim jezikoslovnim vprašanjem (ob sami analizi večfunkcijskosti bo projekt namreč ponudil vpogled tudi v naravo korenov – kako so kategorizirani, ali lahko projicirajo, ali imajo selekcijske oznake itd.), obenem pa bo projekt pripravil tudi podlago za primerjavo različnih teoretičnih pristopov na osnovi tega, kako dobro lahko pojasnijo osrednji pojav, določil najboljši pristop in zapolnil morebitne s temo tega projekta povezane vrzeli v teoriji.