Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Načrtovanje generatorskega sistema spremenljive hitrosti za povečanje odpornosti omrežja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.12.00  Tehnika  Električne naprave   

Koda Veda Področje
2.02  Tehniške in tehnološke vede  Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring 
Ključne besede
Vodljivost, dvojno napajani asinhronski generator, frekvenčno-vztrajnostni odziv, odpornost omrežja, pretvorniško vodenje, sinhronski generator, dinamično modeliranje.
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
3.860,14
A''
286,77
A'
1.270,81
A1/2
1.895,7
CI10
2.134
CImax
304
h10
22
A1
12,59
A3
7,67
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  181  2.170  1.863  10,29 
Scopus  257  3.039  2.676  10,41 
Organizacije (1) , Raziskovalci (11)
0796  Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  35515  dr. Jernej Černelič  Električne naprave  Raziskovalec  2023 - 2025  36 
2.  55249  dr. Mitja Garmut  Električne naprave  Raziskovalec  2023 - 2025  34 
3.  29061  Mitja Hribernik    Tehnični sodelavec  2023  63 
4.  10809  mag. Andrej Orgulan  Energetika  Raziskovalec  2023 - 2025  278 
5.  39651  Matej Pintarič  Energetika  Raziskovalec  2023 - 2025  49 
6.  18698  dr. Boštjan Polajžer  Električne naprave  Vodja  2023 - 2025  293 
7.  57007  Ermin Rahmanović  Električne naprave  Raziskovalec  2023 - 2025  32 
8.  39978  Patricija Rijavec Simonič  Ekonomija  Raziskovalec  2023 - 2025  32 
9.  08475  dr. Jožef Ritonja  Energetika  Raziskovalec  2023 - 2025  398 
10.  54707  Luka Senekovič  Fizika  Raziskovalec  2024 - 2025 
11.  10814  dr. Gorazd Štumberger  Električne naprave  Raziskovalec  2023 - 2025  997 
Povzetek
Večja integracija vetrnih elektrarn in črpalnih hidroelektrarn s spremenljivo hitrostjo v prihodnje elektroenergetske sisteme je nujna za izpolnjevanje zahtev po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in povečanju deleža obnovljivih virov v mešanici energijskih virov. Pri tem je izjemno pomemben razvoj novih pristopov k načrtovanju generatorskega sistema, ki v veliki meri prispeva k povečanju zanesljivosti in odpornosti omrežja. V ta namen bomo definirali metrike vodljivosti za izboljšanje frekvenčno-vztrajnostnega odziva elektrarn spremenljive hitrosti in jih vključili kot dodatne kriterije pri elektromagnetni zasnovi generatorjev s pretvornikom. Ta projekt bo tako omogočil bistveno bolj preprosto integracijo vetrnih elektrarn in črpalnih hidroelektrarn spremenljive hitrosti v prihodnje elektroenergetske sisteme, kar bo vodilo do donosnejše in s tem še bolj zelene proizvodnje električne energije brez ogrožanja zanesljivosti in odpornosti omrežja. Pravzaprav že številni vladni cilji zahtevajo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot je na primer Evropski zeleni dogovor, ki določa načrt, v katerem so se vse države članice EU zavezale, da bo EU do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Kratkoročni cilj je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, pri čemer je eden od predlogov, da se zavezujoči cilj v zvezi z energijo iz obnovljivih virov v mešanici energijskih virov EU poveča na 40 % do l. 2030. Poleg tega skupni desetletni načrt razvoja omrežij ENTSOG in ENTSO-E iz l. 2020 za Evropo predvideva, da bo veter l. 2030 pokrival 29 % proizvodnje električne energije, l. 2040 pa kar 41 %. Osrednjo vlogo pri proizvodnji električne energije imajo električni generatorji. V vetrnih in črpalnih hidroelektrarnah generatorji obratujejo s spremenljivo hitrostjo, zaradi česar so priključeni na omrežje predvsem prek pretvornikov močnostne elektronike. Uredba komisije (EU) 2016/631, z namenom zagotavljanja stabilne proizvodnje električne energije, za pretvorniško priključene enote zahteva zagotavljanje jalove moči, frekvenčno-vztrajnostni odziv, dušenje nihanj moči, zmožnost obratovanja pri znižani napetosti zaradi okvare v omrežju in injiciranje hitrega okvarnega toka, kar je že implementirano v nacionalnih omrežnih kodeksih. Neizogibno je torej, da bodo pretvorniško priključene enote bistveno spremenile dinamične odzive elektroenergetskega sistema. Priključitev preko pretvornika pa ponuja tudi nove možnosti optimizacije načrtovanja električnih strojev, tako da je mogoče generatorje zasnovati na način, da imajo manjšo prostornino, nižje stroške materiala, manjše vzbujanje in večji izkoristek od običajno zasnovanih. Predlagana raziskava bo s poenotenjem tehnik načrtovanja generatorja in omrežnih zahtev vodenja omogočila širok razpon obratovalnih pogojev teh sodobnih elektrarn spremenljive hitrosti. Glavni cilj te raziskave je torej poenotenje tehnik načrtovanja generatorjev in omrežnih zahtev vodenja, preko elektromagnetne zasnove generatorjev s pretvornikom v velikih elektrarnah spremenljive hitrosti (vetrne in črpalne hidroelektrarne), ki temelji na metrikah vodljivosti, z namenom izboljšanega frekvenčno-vztajnostnega odziva in s tem povečanja odpornosti omrežja. V ta namen bomo: (i) Definirali in dokazali metrike vodljivosti za izboljšanje frekvenčno-vztrajnostnega odziva vetrnih elektrarn in črpalnih hidroelektrarn s sinhronskim generatorjem s pretvornikom in z dvojno napajanim asinhronskim generatorjem, (ii) Vključili te metrike vodljivosti kot dodatne kriterije pri elektromagnetni zasnovi obravnavanih generatorjev in izpeljali pravila skaliranja, (iii) Razvili in eksperimentalno raziskali rešitve vodenja obravnavanih elektrarn, ter prikazali povečano odpornost omrežja.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno