Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Modeliranje trdo-oksidnih gorivnih celic z uporabo stohastični in razložljivi modelov strojnega učenja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.06.00  Tehnika  Sistemi in kibernetika   

Koda Veda Področje
2.02  Tehniške in tehnološke vede  Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring 
Ključne besede
trdo oksidni gorivne celice, variacijski Bayes, Gaussovi procesi, odkritje enačbe, razložljivi modeli, verjetnostni AI modeli
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
7.222,56
A''
1.745,59
A'
3.885,32
A1/2
4.825,58
CI10
14.069
CImax
662
h10
52
A1
24,31
A3
7,5
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 12. oktober 2025; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  460  10.503  9.241  20,09 
Scopus  610  15.183  13.393  21,96 
Organizacije (1) , Raziskovalci (14)
0106  Institut "Jožef Stefan"
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  02749  dr. Marko Bohanec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2025  662 
2.  34624  dr. Pavle Boškoski  Sistemi in kibernetika  Vodja  2023 - 2025  193 
3.  53798  Jure Brence  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2023 - 2025  24 
4.  28726  Stanislav Černe    Raziskovalec  2024 - 2025  41 
5.  11130  dr. Sašo Džeroski  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2023 - 2025  1.251 
6.  57060  Boštjan Gec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2025  11 
7.  10598  dr. Juš Kocijan  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2023 - 2025  461 
8.  27800  dr. Zoran Levnajić  Fizika  Raziskovalec  2023 - 2025  144 
9.  04543  dr. Janko Petrovčič  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2024 - 2025  340 
10.  34452  dr. Nikola Simidjievski  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2023 - 2025  58 
11.  15583  Miroslav Štrubelj    Raziskovalec  2024 - 2025  39 
12.  39597  dr. Jovan Tanevski  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2023 - 2025  38 
13.  16302  dr. Ljupčo Todorovski  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2023 - 2025  464 
14.  52069  Luka Žnidarič  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2023 - 2025 
Povzetek
Sistemi na osnovi trdnih oksidnih celic (gorivne celice in elektrolizatorji) so ena najbolj obetavnih vodikovih tehnologij. Ta tehnologija ponuja edinstven način uporabe ene enote tako za proizvodnjo električne energije kot za toploto, to je način SOFC, in proizvodnjo vodika v načinu SOEC. V primerjavi z drugimi tehnologijami gorivnih celic, ki uporabljajo platinaste katalizatorje, sistemi trdnega oksida temeljijo na bogatih in cenovno dostopnih surovinah, npr. niklja, jekla in zagotavljajo visoko fleksibilnost goriva. Poleg tega imajo med tehnologijami gorivnih celic sistemi s trdnim oksidom najvišjo učinkovitost pretvorbe tako v gorivnih celicah kot tudi v režimu elektrolize. Posledično so bili vloženi precejšnji napori v razvoj in optimizacijo trdno-oksidnih sistemov. Vendar pa je široka komercializacija te tehnologije še vedno težava, glavni izzivi pa so degradacija zmogljivosti in morfologije ter povečanje. Zato so vprašanja optimizacije delovanja najpomembnejša. Ker so natančni modeli predpogoj za (spletno) optimizacijo delovanja, je modeliranje dinamike trdnih oksidnih sistemov in napovedovanje prihodnjega obnašanja glavni cilj tega predloga. Modeli strojnega učenja postajajo vse pomembnejši na različnih znanstvenih področjih, ki pretežno uporabljajo prve principe modelov, med katerimi je trdnooksidna tehnologija. Takšni modeli pridobivajo moč pri reševanju težav, ki so zahtevne, to je, kjer modeli prvega principa zahtevajo bodisi znatno sofisticirano merilno opremo za oceno parametrov modela ali pa je osnovno znanje omejeno. Dandanes lahko varno trdimo, da lahko novi pristopi, ki lahko integrirajo osnovno znanje z najsodobnejšimi metodami strojnega učenja, zagotovijo nove načine za reševanje takšnih težav. Ker se niti čisto modeliranje ML niti samo modeli prvega principa ne morejo šteti za zadostne za kompleksne probleme, je cilj raziskati integrirane pristope. Uporaba ozadja domenskega znanja je povsem nova smer, ki lahko zagotovi razložljive podatkovno vodene modele, katerih »žejnost« po podatkih dopolnjuje znanje strokovnjaka. Zdi se, da so trdni oksidni sistemi popolni kandidati za to. Po eni strani je to nastajajoča in hitro razvijajoča se tehnologija. Po drugi strani pa obstajajo resnične časovne, finančne in varnostne omejitve, ki preprečujejo izčrpno testiranje. Posledično smo omejeni na delo samo z omejenimi nabori podatkov. Zato ima lahko uporaba integriranih pristopov, ki temeljijo na podatkih, skupaj z znanjem o domeni dvojne koristi. Najprej lahko izboljša naše razumevanje trdnih oksidnih sistemov. Drugič, dokazal bo, da je združevanje znanja o domeni z metodami ML izvedljiva smer.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno