Učinki digitalizacije v (po) dobi COVID-19 na kakovost življenja in socialno vključenost starejših odraslih (DIGOLD)

Pandemija COVID-19 je v družbi sprožila vrsto turbulentnih sprememb, katerih razsežnost in smer še ni mogoče v celoti identificirati. Obvladovanje širjenja bolezni COVID-19 je vključevalo tudi omejevanje stikov in zapiranje meja posameznih držav. Ob tem je IKT predstavljala najvarnejšo možnost druženja, učenja, nakupovanja, dela ter drugih oblik sodelovanja. COVID-19 povzročena digitalizacija je predvsem pri določenih skupinah ljudi sprožila pospešeno uporabo IKT, drugim pa povzročila digitalno izključenost in jih še bolj potisnila iz družbe. Pri tem se poraja ključno vprašanje, kako široko in univerzalno je bilo sprejemanje IKT zaradi »pritiska« digitalizacije v času COVID-19? Ali je to pri starejših odraslih privedlo do povečane ravni kakovosti življenja in socialne vključenosti ter ali so te novo pridobljene veščine ohranili tudi v post COVID-19 času? Zato v trenutnih razmerah zaznavamo edinstveno priložnost za razumevanje, kako velike družbene spremembe vplivajo na življenje starejših odraslih v luči demografskega staranja in dolgožive družbe. Raziskovalni projekt sledi uresničevanju naslednjih ciljev: (i) s sekundarno analizo časovnih vrst kvantitativnih empiričnih podatkov in intervjuji s strokovnjaki preizkusiti teoretično hipotezo o pospeševanju IKT med starejšimi odraslimi v času pandemije COVID-19 kot rezultat preventivnih ukrepov posameznih držav, (ii) s sekundarno analizo, z reprezentativnim anketiranjem in poglobljenimi intervjuji ugotoviti razširjenost uporabe IKT med starejšimi odraslimi in ali je pri tem šlo (in še vedno gre) za »demokratični« proces, pri čemer bomo posebno pozornost namenili primerjavi starejših odraslih z mlajšimi odraslimi, in različnimi skupinami starejših med seboj, glede na starost, spol, izobrazbo, dohodek, izkušnje s IKT ter mesto bivanja, (iii) z uporabo več stopenj triangulacije ugotoviti učinek uporabe IKT na kakovost življenja starejših odraslih in večdimenzionalno socialno vključenost. Ker predvidevamo, da med vplivne dejavnike uporabe IKT med starejšimi odraslimi ter na njihovo digitalno pismenost in socialno vključenost sodijo tudi medkulturne razlike, socialne strukture in drugi dejavniki na makro ravni, smo raziskovalni projekt zasnovali v sodelovanju med Slovenijo in Češko Republiko. Rezultati raziskave (prispevki na konferenci, članki v revijah, poglavja v znanstvenih monografijah, znanstvena monografija, konferenca, delavnice, okrogle mize) bodo imeli praktično, teoretsko in primerjalno vrednost ter prispevek k politiki digitalne in dolgožive družbe. Odgovori bodo razvozlali splošna vprašanja o potencialu učnih zmogljivosti IKT v starosti ter pospeševalcih in zaviralcih socialnega vključevanja starejših odraslih. Rezultati raziskave bodo prispevali k izboljšanju načrtovanja, izvajanja in ovrednotenja strategij, politik in praks na področjih zagotavljanja digitalne pismenosti starejših odraslih na mikro, mezo in makro ravni, predvsem v času dinamičnih družbenih sprememb. Uporabni bodo tako za avtorje strateških in zakonodajnih dokumentov, kot za odločevalce in organizacije, ki delujejo na področju digitalizacije družbe v smeri zmanjševanja digitalnega razkoraka. Širši strokovni javnosti bodo rezultati raziskovalnega projekta pomembna spoznanja za oblikovanje politik na področju starejših odraslih in njihove kakovosti življenja.