Poetovio - od legijskega tabora do avtonomnega mesta

Petoviona (današnji Ptuj) je bila ena najpomembnejših strateških in prometnih točk na stiku med vzhodnimi Alpami in Panonsko nižino. Epigrafski spomeniki pričajo, da je bila najpozneje od začetka 1. st. tu stacionirana Osma Avgustova legija, v letih 45/46 jo je nadomestila Trinajsta dvojna legija. Po umiku vojske je bilo v Petovioni okoli leta 102 ustanovljeno civilno mesto – Colonia Ulpia Traiana Poetovio, s površino čez 120 ha največje med Jadranom in Donavo. Z izjemo kamnitih spomenikov so arheološki sledovi rimske vojske v Petovioni zelo skromni. Z geofizikalnimi raziskavami 2015–2020 in sondiranji leta 2020 smo na griču Panorama na levem bregu Drave odkrili ostanke, ki jih verjetno lahko pripišemo obzidju legijskega tabora iz 1. st. V predlaganem projektu nas zanimata dve ključni obdobji razvoja Petovione: legijski tabor in nastanek civilnega mesta. Z raziskavo nameravamo nadomestiti pomanjkanje materialnih dokazov o prisotnosti vojske v Petovioni in njenih gradbenih dejavnostih. Nadalje nas zanima, kako se je območje legijskega tabora preobrazilo v mesto. Zanima nas tudi, kako so se številne nadregionalne funkcije, ki jih je Petoviona prevzela kot veliko avtonomno mesto, odražale v arhitekturi. Zastavili smo si tri sklope glavnih ciljev: 1. Vojska v Petovioni. Proučevali bomo lego legijskega tabora, velikost, gradbene značilnosti obzidja in stavb v notranjosti ter natančno kronologijo gradenj in prezidav. Posebej nas zanima datacija začetkov ter način in čas opustitve vojaških objektov. Preverili bomo tudi možnost obstoja več vojaških taborov na širšem prostoru Ptuja. Ta vprašanja bomo reševali s terenskimi raziskavami izbranih objektov (obzidje, stavbe v notranjosti legijskega tabora) in z analizo drobnih najdb vojaškega značaja. Epigrafska raziskava nagrobnikov aktivnih vojakov in veteranov bo dala nove poglede na sestavo vojaških enot. 2. Preobrazba legijskega tabora v mesto. Zanima nas, kaj se je zgodilo z vojaškimi objekti, ko je vojska zapustila Petoviono, ter kako je legijski tabor vplival na urbanistično zasnovo civilnega mesta? Ali so obzidje porušili ali ohranili? Ali so vojaške barake dobile nove funkcije in kako so se le-te spreminjale skozi čas? 3. Centralne funkcije mesta. Po stavbnih ostankih, epigrafskih spomenikih ter drobnih najdbah domnevamo, da je na vrhu Panorame stalo eno osrednjih svetišč Petovione. Radi bi preverili hipotezo o obstoju svetišča, gradbene faze, čas in način gradnje. Sprašujemo se o odnosu med legijskim taborom in domnevnim svetiščem. Zanima nas tudi vloga morebitnega svetišča v mestu in širšem prostoru ter ne nazadnje njegov konec. Po metodi dela je program razdeljen v štiri sklope: arheološka sondiranja štirih območij s poterensko analizo gradiva (obzidje legijskega tabora, domnevna vojaška baraka, krožni prostor v stavbi XIV in domnevno svetišče), analiza materialnih ostankov iz starejših raziskav, ki jih hranita Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Center za preventivno arheologijo (ostanki vojaške opreme, vojaški nagrobniki), sinteza rezultatov raziskave, obveščanje javnosti. Iskanje odgovorov na zastavljena vprašanja nam bo omogočilo širši vpogled v potek rimskega osvajanja obrobja vzhodnih Alp in osrednjega Podonavja v 1. st., v katerem je igrala Petoviona ključno strateško vlogo. Bolje bomo tudi razumeli vlogo Petovione v naslednjem obdobju, v 2. st., ko je postala eno najpomembnejših mest v regiji. Mestna občina Ptuj, ki je sofinancer projekta, vidi v kontinuiranih raziskavah priložnost za nadgradnjo vsebin Arheološkega parka Petoviona in s tem posredno tudi za vsestranski razvoj mesta.