Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

AVTENTIČNI PRODUKTI VIŠJE KAKOVOSTI IN TRAJNOSTNA PRAŠIČEREJA (A-SUS)

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.02.00  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
4.02  Kmetijske vede in veterina  Znanost o živalih in mlekarstvu 
Ključne besede
pršut; meso prašičev; kakovost; avtentičnost; poreklo; potrošnik
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Organizacije (3) , Raziskovalci (12)
0401  Kmetijski inštitut Slovenije
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  33232  dr. Nina Batorek Lukač  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2023  234 
2.  11233  dr. Marjeta Čandek Potokar  Živalska produkcija in predelava  Vodja  2022 - 2025  864 
3.  56118  Jani Debeljak    Tehnični sodelavec  2024 - 2025 
4.  50594  dr. Klavdija Poklukar Žnidaršič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2023  103 
5.  57519  dr. Bojana Savić  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2024 - 2025  36 
6.  27589  dr. Martin Škrlep  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2025  414 
0106  Institut "Jožef Stefan"
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  50798  dr. Bor Krajnc  Varstvo okolja  Raziskovalec  2022 - 2025  69 
2.  11279  dr. Nives Ogrinc  Varstvo okolja  Raziskovalec  2022 - 2025  1.227 
3.  38496  dr. Doris Potočnik  Kemija  Raziskovalec  2022 - 2025  228 
4.  52921  dr. Lidija Strojnik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2025  164 
0489  Emona, Razvojni center za prehrano, d.o.o.
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  15561  dr. Matjaž Červek  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2025  96 
2.  32474  dr. Ajda Ota  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2023 - 2025  90 
Povzetek
Strateški dokument Evropske komisije »Zeleni dogovor« predvideva prehod na bolj agroekološke prehrambene sisteme, ki morajo biti celostno (pre)oblikovani tako, da bodo najbolje uravnotežili zahteve družbe po produktivnosti, trajnosti, kakovosti in drugih družbenih vrednotah (ekosistemske storitve). Prašičereja ustvarja produkt – meso, ki je dragocen prehranski vir za ljudi; ker pa so prašiči konkurentje človeku za žita in beljakovinske vire, je ta sektor še bolj ranljiv in podrejen družbenim pritiskom. Da bi se spoprijeli s tem izzivom, morajo sistemi prireje prašičjega mesa in produktov bolje uravnotežiti potrebe potrošnikov in izzive trajnostnega razvoja. V tem smislu sektorju lahko pomaga močna tradicija uživanja prašičjega mesa in povpraševanje po teh produktih ter pristopi k bolj trajnostni prireji, tj. gradi na visokovrednih izdelkih z dodano vrednostjo, ki sledijo pričakovanjem potrošnikov. Dandanes meso in mesnine prašičev izhajajo predvsem iz intenzivnih sistemov reje, ki je nenehno izboljševala produktivnost živali, kar ima za posledico nekatere negativne učinke na kakovost mesa. Evropska komisija ima uveljavljeno zakonodajo za zagotavljanje varnosti in kakovosti živil in kmetijskih proizvodov, kar poudarja tudi »Zeleni dogovor« Evropske komisije. Politika kakovosti za zaščito kmetijskih proizvodov je usmerjena v diverzifikacijo, večjo konkurenčnost in varstvo potrošnikov. V tem okviru se poleg zaščite tradicionalnih in geografskih proizvodov tudi ekološka pridelava in druge prostovoljne sheme. Pomembno je dolgoročno zagotavljanje verodostojnosti sistema kakovosti in dodane vrednost. Pri prašičjem mesu je vidik kakovosti zelo pomemben, ker čedalje večji delež potrošnikov raje uživa manj a bolj kakovostno meso (npr. fleksitarjanci). V tem primeru lahko trditve povezane s kakovostjo in podobo mesa (iz bolj trajnostnih sistemov reje, npr. ekološko) pomembno vplivajo na nakupno vedenje potrošnikov. Zato je nadaljnji razvoj zaščitenih izdelkov in/ali iskanje orodij za objektivno oceno pristnosti živil izrednega pomena za boljše pozicioniranje na trgu in povečanje zaupanja v proizvode. Projekt A-SUS bo ta izziv obravnaval z dvema pilotnima študijama, ki bosta uporabili poglobljen analitični pristop z najsodobnejšo metodologijo za ocenjevanje lastnosti prašičjega mesa in produktov, ki izhaja iz različnih sistemov reje. Projekt se bo ukvarjal z raziskavami na produktu Kraški pršut, ki je gospodarsko zelo pomemben izdelek v Sloveniji, in ki se sooča z močno konkurenco na trgu in potrebuje nadaljnjo diverzifikacijo za zahtevnejše potrošnike ter z produktom sveže meso, ki je deležno zaščite po dveh prostovoljnih shemah kakovosti, "ekološko" in "izbrana kakovost". Projekt bo zasledoval tri cilje: Cilj 1: karakterizacija fizikalna, kemijska, aromatski in senzorični profil) lastnosti svežega mesa in izdelka Kraški pršut, Cilj 2: analizirati pričakovanja potrošnikov glede sistemov reje in naklonjenosti potrošnikov različnim tipom pršuta iz različnih proizvodnih sistemov, Cilj 3: oceno zmožnosti metode določanja razmerja stabilnih izotopov za razlikovanje med svežim svinjskim mesom iz različnih proizvodnih sistemov (ekološka, "izbrana kakovost" in standardna reja).
Zgodovina ogledov
Priljubljeno