Digitalizacija zapuščine Franceta Marolta in razumevanje njegovega znanstvenega in umetniškega dela

Središče predlaganega aplikativnega projekta je zanimanje za osebnost in delo Franceta Marolta (1891–1951), ki je kot etnomuzikolog, dirigent, skladatelj, koreograf in pedagog ključno zaznamoval raziskovalno in glasbeno življenje prve polovice 20. stoletja. Njegovo znanstveno in umetniško delo je bilo do zdaj obravnavano le parcialno, čemur je botrovala slaba preglednost njegove zapuščine, kritičen pogled na njegove znanstvene poteze pa so ovirali tudi elementi kulta osebnosti in nezmožnost objektivnega in kritičnega pogleda. Zato je glavni cilj projekta urediti Maroltovo arhivsko gradivo, omogočiti lažje dostopanje do njega in z raziskovalnimi pristopi razširiti znanstveno vedenje o njegovih nazorih v okviru kulturno-političnih tendenc obravnavanega časa. Naj na tem mestu poudarim, da je pričujoči projekt zastavljen kot aplikativni projekt, katerega namen je izvesti aplikativno raven (digitalizacijo in urejanje Maroltove zapuščin) in posledično znanstveno raziskavo o njegovih umetniških in znanstvenih paradigmah. Maroltovo zapuščino hrani ZRC SAZU, Glasbenonarodopisni inštitut (l. 1934 ga je ustanovil prav Marolt), razumemo pa jo širše, in sicer kot korpus njegovih osebnih dokumentov in kot gradivo, povezano z začetnim obdobjem delovanja inštituta (gradivo na papirju, fotografsko, zvočno in predmetno gradivo). Projekt je zasnovan dvodelno: prvi, aplikativni del bo obsegal urejanje in digitalizacijo arhivskega gradiva, drugi, raziskovalni del pa analizo gradiva in v sklepni fazi sintezo raziskovalnih izhodišč za znanstvene prispevke. V aplikativni fazi projekta bomo: 1. uredili, evidentirali, klasificirali in digitalizirali arhivsko gradivo in originalno gradivo tako obvarovali pred obrabo in poškodbami; 2. omogočili dostop do digitalizirane zapuščine na inštitutu in na prostodostopni spletni platformi za raziskovalce in zainteresirano javnost v raziskovalne in umetniške namene; 3. podrobno analizirali vsebine arhivskega gradiva (dokumentov, študij, gramofonskih plošč, notnih zapisov, skladb) in evidentirali metapodatke. V raziskovalni fazi projekta bomo s pomočjo muzikoloških, etnomuzikoloških in folklorističnih raziskovalnih metod izhajali iz problemskih polij, ki jih razkriva Maroltov opus: 1. položaj glasbe v prvi polovici 20. stoletja in Maroltovi nazori za afirmacijo slovenske glasbe; 2. kritično ovrednotenje glasbenih virov, ki jih je izbiral za svoje skladateljsko delo in za primerjalno gradivo v svojih raziskavah; 3. ideje o kulturnem purizmu in prizadevanja za očiščenje slovenske glasbe tujih vplivov kot škodljivih za prezentacije nacionalne kulture; 4. ideje o geografskem determinizmu za namen utrjevanja 'čiste' nacionalne kulture. Glavni cilji raziskave so: - digitalizirati arhivsko gradivo; urediti izbrane dele arhivskega gradiva in jih prostodostopno objaviti; - na novo ovrednotiti Maroltova znanstvena in umetniška dela s historične, muzikološke in folkloristične perspektive; - omogočiti dostopnost do arhivskega gradiva; to bo pripomoglo k prepoznavanju Marolta v javnem in strokovnem diskurzu, ki zahteva kompleksnejšo umestitev v širši glasbeni in kulturni prostor; - razkriti vzroke za mistificiranje določenih segmentov glasbenega izročila, ki je značilnost ne le Marolta, temveč njegovega in kasnejših obdobij; - vzpodbuditi večdisciplinarno nacionalno in mednarodno razpravo o pomenu Marolta in sodobnikih, o preteklih in sodobnih diskurzih o glasbi in nacionalnosti, ki predstavljajo ključno podstat tudi za današnje razumevanje nacionalne glasbe in »folklore«; - vzpostaviti sinkretično povezavo med aplikativnim in raziskovalnim delom, ki bo rezultirala v različnih oblikah diseminacije gradiva in spoznanj. Maroltovo osebnost in delo bomo s pomočjo raznovrstnega arhivskega gradiva predstavili celovito, tako v nacionalnem kot tudi mednarodnem okviru, saj želimo razširiti razumevanje njegovega delovanja v takratnem obdobju in njegov vpliv na kasnejša družbena in kulturna vedenja.