Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

CC-Trigger: izpodrivanje proteinskih obvitih vijačnic s pomočjo oprimkov omogoča kinetični nadzor proteinskih sestavov in napredne naprave z več stanji.

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.05.00  Naravoslovje  Biokemija in molekularna biologija   

Koda Veda Področje
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
Ključne besede
proteini, biotehnologija, načrtovanje beljakovin, proteinski inženiring, ovite vijačnice, dinamika proteinov, DNK oprimek.
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Organizacije (2) , Raziskovalci (13)
0104  Kemijski inštitut
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  35277  dr. Tina Fink  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2025  32 
2.  31709  dr. Ajasja Ljubetič  Biokemija in molekularna biologija  Vodja  2022 - 2025  110 
3.  53665  Špela Malenšek  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2025  26 
4.  53353  Klemen Mezgec  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2025  12 
5.  55264  Eva Rajh  Biokemija in molekularna biologija  Tehnični sodelavec  2022 - 2025  11 
6.  55061  Tina Strmljan    Tehnični sodelavec  2022 - 2025 
7.  52006  Sara Vidmar  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2025  10 
2992  EN-FIST CENTER ODLIČNOSTI
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  14360  dr. Mojca Benčina  Biotehnologija  Raziskovalec  2023  410 
2.  35277  dr. Tina Fink  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2025  32 
3.  17915  dr. Helena Gradišar  Biotehnologija  Raziskovalec  2022 - 2023  133 
4.  06628  dr. Roman Jerala  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2025  1.267 
5.  34069  dr. Duško Lainšček  Biotehnologija  Raziskovalec  2024 - 2025  186 
6.  21426  dr. Mateja Manček Keber  Farmacija  Raziskovalec  2025  164 
Povzetek
Proteini so najbolj vsestranski gradniki narave, saj katalizirajo ključne reakcije, obdelujejo signale in premikajo tovor s pomočjo konformacijskih sprememb. Razumevanje razmerij med zaporedjem, 3D strukturo in funkcijo proteinov ni le akademske narave, ampak ima tudi velik tehnološki pomen. V zadnjih letih je načrtovanje enoverižnih proteinov postalo dosegljivo. Izziv na tem področju je ustvarjanje večjih dinamičnih proteinskih kompleksov, ki imajo več konformacijskih stanj in/ali opravljajo posebne funkcije. Dinamične beljakovinske komplekse bi lahko uporabili za dostavo zdravil, pametnih odzivnih materialov in biosenzorjev. Področje nanotehnologije DNA je prineslo neverjetne stroje in dinamične komplekse. Vključno s DNA pinceto, preklopno DNA posodo, sprehajalcem DNA in celo robotom za razvrščanje tovora. Napredek temelji na principu izpodrinjanja verige s pomočjo oprimka. Dvoverižna DNA je izjemno stabilna; vendar pa lahko majhen previs ene verige (oprimek) poveča izmenjavo verig milijonkrat. Na žalost je DNA težje zviti in uporabiti in vivo kot proteinske komplekse. Namen tega raziskovalnega projekta je vpeljati mehanizem izpodrinjanja verige ovitih vijačnic s pomočjo oprimka in prikazati nekaj primerov uporabe. Nova tehnologija bi lahko omogočila nadzor aktivnosti in lokalizacijo encimov, proteinske sestavke z več stanji ter logična vrata. Ovite vijačnice so sestavljene iz dveh alfa vijačnic in imajo nekaj podobnosti z DNA. Naša raziskovalna skupina ima številen dosežke pri razumevanju in uporabi kratkih ovitih vijačnic: zasnovali smo ortogonalni set ovitih vijačnic (kjer vsaka veriga interagira le s svojim parom) in pokazali, da se ortogonalnost ohranja in vivo. Nato smo odkrili pravila za načrtovanje moči interakcije med verigama brez vpliva na ortogonalnost. Razvili smo tudi popolnoma novo vrsto beljakovinskega zvitja z uporabo ovitih vijačnic. Vpeljava mehanizma izpodrivanja verig z oprimki v svetu proteinov bi lahko pripomogla k revoluciji načrtovanja proteinskih strojev in naprav, ki imajo potencial za biomedicinske aplikacije. Pri DNA oprimkih morajo imeti verige, katere izpodrivamo, zelo dolge razpolovne dobe, zato domnevamo, da so za delovanje izpodrivanja proteinskih verig potrebne dolge ovite vijačnice. V DP1 bomo oblikovali prve dolge umetne heterodimerne ovite vijačnice. V DP2 bomo načrtovali in testirali več konstruktov oprimkov, pri čemer bomo sistematično preučevali dolžino oprimka in dolžino dvoverižnega substrata. V DP 3 bomo uporabili napredne računalniške metode za načrtovanje ortogonalnih setov dolgih ovitih vijačnic (setov, kjer samo vsaka veriga poveže le s svojim parom). Ortogonalni set bo omogočil več reakcij izpodrinjanja ovitih vijačnic v istem sistemu in konstrukcijo velikih proteinskih origamijev iz ovitih vijačnic. V DP4 bomo razvili aplikacije sistema, ki bodo prikazovale moč izpodrinjanja verig ovitih vijačnic. Navdih bo vzet iz sveta nanotehnologije DNA. Pripravili bomo proteinska stikala, proteinski origami z več stanji in logična vrata za obdelavo signalov. Strategija izpodrivanja s pomočjo proteinskega oprimka je zelo inovativen pristop, ki bi lahko spremenil področje proteinskega origamija in področje oblikovanja beljakovin na splošno. Večina naravnih dolgih ovitih vijačnic je homodimerov. Ustvarjanje ortogonalnega seta dolgih heterodimernih ovitih vijačnic je izjemno uporabno za izgradnjo večjih struktur CCPO, ki lahko zapakirajo več tovora in jih je mogoče videti pod krio-EM mikroskopom. Izpodrinjanje verig obvitih vijačnic bi lahko imel velik vpliv na področju načrtovanja proteinov in biomedicine. Nanotehnologija DNA je pokazala, da je načelo izpodrinjanja verig lahko zelo uporabno in vsestransko. Enako vsestranskost in aplikacije bi radi prinesli v bolj biokompatibilen in genetsko kodiran proteinski svet.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno