Na poti k zgodovini primerjalne književnosti v luči globalizacije: Matija Murko in njegovi mednarodni sodelavci

Akademska skupnost je prepoznala potrebo po raziskovanju vpliva necentralnih akademskih okolij h globalnemu razvoju akademskih ved. Vendar se v teh prizadevanjih skriva zanimiv problem. Kako se v raziskovanju zgodovine akademskih ved približati obsežnosti in raznolikosti zgodovinskih virov? In kako v globalni zgodovini akademskih ved prepoznamo različne lokalne pojave? V tem projektu ta problem rešujemo z razvojem in preverjanjem metodologije, ki bi bila primerna za raziskovanje zgodovine primerjalne književnosti v transnacionalnem, globalnem in transdisciplinarnem vidiku.Rešitev, ki jo predlagamo, je združevanje natančnega in oddaljenega branja oziroma mikro in makro zgodovine. To metodologijo razvijamo na način »kontinuiranega raziskovalnega razvoja«, kar pomeni, da metodologijo testiramo, evalviramo in formaliziramo med potekom samega raziskovalnega procesa. S tem namenom proučujemo študijo primera, za kar smo določili periferno figuro v primerjalni književnosti, slovenskega komparativista in antropologa Matije Murka (1861-1952). Preučujemo torej njegovo delo in raziskujemo njegov vpliv na razvoj akademskih ved.Projekt ima štiri glavne cilje. Prvi cilj je sistematična analiza Murkovih idej o svetovni književnosti, ustni književnosti in primerjalnem preučevanju književnosti. S tem namenom analitično preučimo Murkove objavljene raziskave. Drugi cilj je raziskava njegovih mednarodnih povezav, pa tudi vpliv njegovega raziskovalnega dela na sočasne komparativiste in na dolgoročni razvoj primerjalne književnosti. Cilj temelji na obsežni arhivski raziskavi treh glavnih arhivov (Ljubljana, Litoměřice, Zagreb) in več manjših zbirk dokumentov (Dunaj, Pariz, Berlin, Cambridge, MA). Arhivsko raziskovanje družimo z geomapiranjem Murkove mednarodne mreže in z longue-durée branjem njegovega vpliva na razvoj komparativistike v štirih akademskih »centrih« (Avstro-Ogrska, Francija, Nemčija, ZDA). Tretjič, filološko branje Murkovih dokumentov in oddaljeno branje njegovega vpliva na akademske vede predstavlja osnovo za testiranje metodologije raziskovanja svetovne zgodovine primerjalne književnosti. Tekom projekta to metodologijo evalviramo, izboljšamo in formaliziramo. Projekt pa ima še en dodaten cilj: vzpostavitev mednarodne mreže raziskovalcev, ki se ukvarjajo z zgodovino primerjalne književnosti in drugih akademskih ved. Ta cilj zagotavlja dolgoročno trajnost rezultatov projekta, saj nam omogoča, da razvito metodologijo uporabimo tudi v prihodnje, na primer za preučevanje različnih kulturnih in zgodovinskih kontekstov različnih ved.Glavni rezultat diseminacije je monografija o Matiji Murku in njegovem prispevku k zgodovini primerjalne književnosti (v angleščini, s kasnejšim prevodom v slovenščino). V knjigi nameravamo sistematično predstaviti tudi formalizirano metodologijo preučevanja globalne primerjalne književnosti. Prav tako bomo predstavili vsaj štiri prispevke na različnih konferencah in objavili vsaj dva znanstvena prispevka (o Murku in njegovih sodelavcih; ter o Murkovi dediščini v sodobni primerjalni književnosti), enega v slovenski in enega v mednarodni reviji. Z namenom diseminacije nameravamo organizirati tudi redno serijo seminarskih predavanj o zgodovini primerjalne književnosti in zgodovini ved; ter mednarodno konferenco o Murku in njegovem mednarodnem prispevku k literarni vedi. Seminar in konferenca predstavljata platformo za mednarodno sodelovanje, evalvacijo rezultatov projekta in diseminacijo. Izdelali in redno posodabljali bomo tudi spletno stran projekta, ki bo zasnovana tako, da bo omogočala aktivno sodelovanje s strani obiskovalcev.