Historična topografija Posavinja in Posotelja

Historična topografija ozemlja Republike Slovenije je že skoraj stoletje deziderat slovenske zgodovinske znanosti. Identifikacija (lokalizacija) nekdanjih krajevnih imen – naselij, ledin, voda, objektov, pokrajin ipd. – na katera naletimo v najrazličnejših pisnih zgodovinskih virih preteklosti, je namreč temeljnega pomena za zgodovinsko raziskovanje kot tudi za številne druge znanstvene discipline (geografijo, arheologijo, etnologijo, jezikoslovje idr.). Po drugi svetovni vojni je bilo na tem področju opravljenega že precej dela, v tiskani obliki so bile izdane historične topografije Kranjske, Štajerske in slovenske Koroške ter Prekmurja, v rokopisu pa je bila v veliki meri obdelana tudi Primorska. Vendar se je poznavanje zgodovinskih virov za naše ozemlje v domačih in tujih arhivih v zadnjih desetletjih bistveno izboljšalo oziroma dopolnilo, izdane so bile številne nove zbirke virov, kar vse je povečalo obseg dostopnih in uporabnih podatkov. S projektoma, ki sta potekala na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU (ZIMK) v letih 2012–2016 in 2018–2022, smo vzpostavili novo serijo Slovenska historična topografija, ki bo dolgoročno celovito pokrila celotno državno ozemlje in bo časovno zajela obdobja vse do 19. stoletja. V prvih dveh fazah smo že obdelali ozemlji Kranjske in Primorske do leta 1500. Rezultat je revidirana, razširjena in aktualizirana topografija Kranjske, ki bistveno dopolnjuje in v mnogočem popravlja dosedanje vedenje ter sploh prvič v kakršnikoli obliki publicirana Historična topografija Primorske. Dostopni sta v obliki e-knjige in večstransko uporabne spletne aplikacije, povezane z zemljevidom (http://topografija.zrc-sazu.si/). Spletna objava obenem omogoča stalno dopolnjevanje in popravljanje z novimi podatki, s čimer lahko permanentno pridobiva na vrednosti. Delo je zasnovano kot sistematična, temeljita, zanesljiva in uporabna historična topografija, namenjena tako znanstveni srenji kot laičnim uporabnikom. Predlagani raziskovalni projekt je že tretja faza dolgoročnega načrta in se nanaša na historično topografijo Posavinja in Posotelja. Gre za prvi del obravnave ozemlja Slovenske Štajerske, ki ga je zaradi izjemnega obsega historično topografskega gradiva potrebno obravnavati v dveh kosih. Gradivo, ki ga je zbral Pavle Blaznik, je bilo objavljeno v knjižni obliki v letih 1986–1989 po avtorjevi smrti in vsebuje precej nerazrešenih lokacij. Celotno delo bo najprej skenirano, iz njega izločena gesla, ki se nanašajo na Posavinje in Posotelje in ta bodo obdelana s programom za optično prepoznavo znakov. Pridobljeno besedilo se bo pripravilo za vnos v elektronsko relacijsko podatkovno zbirko. Vnos bo potekal avtomatizirano, s pomočjo nadgrajenih programskih orodij, razvitih v okviru predhodnih dveh projektov. Na strukturi relacijske podatkovne zbirke SHT bo izvedena nadgradnja, ki bo omogočala povezavo z obstoječimi (npr. Monasterium.net – https://www.monasterium.net/mom/home) in nastajajočimi (Centralna kartoteka srednjeveških listin za slovensko ozemlje – CKSL) digitalnimi zbirkami primarnih virov. Zgodovinski del projektne skupine je (in bo) zbral mnogo novih topografskih podatkov, pridobljenih iz primarnih zgodovinskih virov: listin, urbarjev, fevdnih in računskih knjig ter zgodnjih kartografskih virov. Obstoječa podatkovna zbirka se bo temeljito dopolnila s temi novimi podatki. V zadnji fazi bo zaključen korpus historično topografskih podatkov za Posavinje in Posotelje umeščen v okvir obstoječe spletne aplikacije Slovenska historična topografija (SHT). Obenem bo razvit interaktivni spletni portal, ki bo upravljalcu omogočal učinkovito urejanje podatkovne zbirke SHT tudi po končanem projektu. Kratkoročni cilj projekta je tako razširitev obstoječe Slovenske historične topografije z vključitvijo temeljito izpopolnjene podatkovne zbirke za Posavinje in Posotelje.