Projekti / Programi
Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo - HEI-TRANSFORM
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.12.00 |
Družboslovje |
Arhitektura in oblikovanje |
|
Koda |
Veda |
Področje |
6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
nepremična kulturna dediščina, model Kulturna dediščina 4.0, vključujoča prilagojena ponovna raba, ekonomija dediščine, revitalizacija, na vrednotah za vse utemeljeno upravljanje, okrevanje družbe, manjša lokalna središča, družbena participacija, zelena preobrazba, odpornost, krožna ekonomija
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
12. oktober 2025;
Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje
2020-2024
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
243
|
2.413
|
2.198
|
9,05
|
Scopus |
366
|
3.519
|
3.182
|
8,69
|
Organizacije (10)
, Raziskovalci (50)
0791 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
57554 |
Maja Bevc |
Arhitektura in oblikovanje |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
0 |
2. |
31626 |
mag. Polona Filipič Gorenšek |
Arhitektura in oblikovanje |
Raziskovalec |
2023 |
270 |
3. |
16391 |
dr. Špela Hudnik |
Arhitektura in oblikovanje |
Raziskovalec |
2023 |
304 |
4. |
18982 |
dr. Sonja Ifko |
Arhitektura in oblikovanje |
Vodja |
2022 - 2025 |
325 |
5. |
57204 |
Timotej Jevšenak |
Arhitektura in oblikovanje |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
43 |
6. |
60082 |
Andraž Keršič |
Arhitektura in oblikovanje |
Raziskovalec |
2024 - 2025 |
0 |
7. |
54028 |
dr. Miloš Kosec |
Arhitektura in oblikovanje |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
139 |
8. |
07751 |
dr. Ljubo Lah |
Arhitektura in oblikovanje |
Raziskovalec |
2024 - 2025 |
207 |
9. |
57768 |
Maša Ogrin |
Arhitektura in oblikovanje |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
32 |
10. |
12111 |
Aleksander Ostan |
Arhitektura in oblikovanje |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
229 |
11. |
58820 |
Gaja Žgank |
Arhitektura in oblikovanje |
Raziskovalec |
2024 - 2025 |
0 |
12. |
54428 |
Rok Žnidaršič |
Arhitektura in oblikovanje |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
175 |
13. |
32436 |
Mitja Zorc |
Arhitektura in oblikovanje |
Raziskovalec |
2023 |
255 |
14. |
16197 |
Maruša Zorec |
Arhitektura in oblikovanje |
Raziskovalec |
2023 |
264 |
15. |
12101 |
dr. Tadeja Zupančič |
Arhitektura in oblikovanje |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
462 |
0505 Urbanistični inštitut Republike Slovenije
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
20404 |
dr. Vlasta Vodeb |
Urbanizem |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
119 |
0581 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
0582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
0584 Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
0618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
24302 |
dr. Jasna Fakin Bajec |
Etnologija |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
299 |
2. |
15203 |
dr. Barbara Vodopivec |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
226 |
0682 Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
29453 |
dr. Blaž Šeme |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
176 |
1822 Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
31227 |
dr. Neža Čebron Lipovec |
Humanistika |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
243 |
2. |
25576 |
dr. Katja Hrobat Virloget |
Etnologija |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
538 |
3. |
25029 |
dr. Irena Lazar |
Arheologija |
Raziskovalec |
2024 - 2025 |
481 |
4. |
53348 |
Tim Mavrič |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
28 |
5. |
30858 |
dr. Katarina Šmid |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2024 - 2025 |
102 |
2316 Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine
3045 Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
27570 |
dr. Maja Turnšek |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
345 |
Povzetek
Področje ohranjanja nepremične kulturne dediščine (NKD) se v Evropi in svetu intenzivno preoblikuje in razvojno povezuje, da lahko učinkoviteje prispeva k trajnostni prihodnosti. Namen transdisciplinarnega projekta HEI-TANSFORM je z vidikov različnih družboslovnih, humanističnih in tehničnih ved vzpostaviti možnosti za večrazsežne prispevke NKD k zeleni preobrazbi Slovenije.
Izhodišče je razumevanje dediščine kot razvojnega kapitala, ki ga bomo opredelili v okviru štirih vidikov trajnosti: kulturnega, družbenega, ekonomskega in okoljskega. Osredotočamo se na NKD, upoštevajoč njene premične in nesnovne komponente v prostorskem kontekstu. Raziskava išče odgovor na vprašanje, kako ta, v veliki meri speči kapital, aktivirati v čim večjem obsegu. Poudarja nujnost strukturnih sprememb dediščinskega sektorja, ki jih opredeljuje kot dolgoročni cilj. Za njegovo doseganje se osredotoča na izvedbo temeljnih raziskav, ki so ključna osnova za nadaljnje odločanje o preoblikovanju, skladnem z aktualnim znanjem in trajnostno paradigmo dediščine. Ob tem pa se usmerja v raziskave, ki bodo čim prej omogočile vzpostavitev razmer za neposredno implementacijo in uveljavitev NKD kot kapitala vključujoče trajnostne prihodnosti v lokalnih okoljih, saj so tista, kjer se trajnost lahko neposredno uveljavi in prispeva h globalnim ciljem. V ta namen razvija model Kulturna dediščina 4.0 (KD 4.0) za reaktivacijo opuščene NKD s prilagojeno ponovno rabo.
Reaktivacija opuščenih območij in stavb je temelj širše revitalizacije prostora in družbe, prinaša materialne učinke in prispeva k višji kakovosti življenja. Razmere, v katerih smo se znašli v pandemiji, so pokazale, kako pomembna je naša družbenokulturna povezanost in kako neučinkoviti smo še na tem področju. Nujno potrebujemo raziskave, ki bodo osrediščile varovanje kakovostnega bivalnega okolja. NKD je njegov pomemben del, pravzaprav najboljši del – materialni in nesnovni okvir, ki smo ga podedovali in smo ga dolžni ohranjati ne le zase, ampak tudi za prihodnje rodove. Ohranjanje zgrajenega neposredno podpira tudi krožno gospodarstvo, odpornost družbe, je jedro kulturnega turizma in potencial za umeščanje kulturnih in kreativnih industrij, kar vse prinaša neposredno in posredno širok spekter novih delovnih mest. To vse nagovarja tudi projekt HEI-TRANSFORM, ki je razvit na osnovi paradigme Konservatorstva 3.0 ¬– prilagojena ponovna raba, ki opredeli kulturno dediščino kot proces sprememb, ki stimulira investicije, omogoča nova delovna mesta in prispeva k rasti lokalne ekonomije, če povzamemo Gustafssona (2019).
Ker so mesta in kraji izven regionalnih središč tisti, ki po preliminarnih študijah kažejo velik delež opuščene NKD, praviloma pa imajo slabše razvojne možnosti, se projekt osredotoča nanje. Fokus raziskave so torej tipološko različna območja in stavbe, opuščene NKD v manjših lokalnih središčih, ki lahko pomembno neposredno prispevajo k zeleni preobrazbi, novim delovnim mestom in dvigu kakovosti življenja celotne skupnosti.
Za oblikovanje modela KD 4.0 vzpostavimo v projektu eksperimentalni laboratorij RevitLab v štirih lokalnih skupnostih; dva v urbanem prostoru (del historičnega jedra naselja, industrijsko območje) in dva izven njega (arheološko in grajsko območje).
Projekt HEI-TRANSFORM osnovni koncept Konservatorstvo 3.0 nadgradi s sistemom kvantificiranja vseh vrednot, tudi tistih, ki jih praviloma pojmujemo kot nemerljive, pomembno pa vplivajo na povečanje kakovosti življenja za vse vključene. Zastavljen bo tako, da bo soočal vse deležnike in v procesu usklajevanj oblikoval kompromisne za večino sprejemljive rešitve in primerjalno dokazoval raven trajnosti. To je izjemno težko doseči, zato uporabimo večkriterijski sistem analiz MCDA , da tako dobimo orodje, ki bo omogočilo participativno odločanje in varovanje dediščinskih vrednot v različnih okoljih. Skupaj s temeljnimi raziskavami bo osnova za postopno preoblikovanje sektorja in s tem učinkovitejše vključevanje NKD v trajnostni razvoj.