Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Neinvazivni multi-omski biooznačevalci v podtipih imunskih celic za personalizirano zdravljenje otroške astme in molekularni mehanizmi neodzivnosti na inhalacijske kortikosteroide

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.01.00  Medicina  Mikrobiologija in imunologija   

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
Ključne besede
otroška astma; farmakogenomika; biooznačevalci; genomika; personalizirana medicina; sistemska biomedicina; multi-omike; genomika; transkriptomika; proteomika; epigenomika; farmakogenomika; bioinformatika; funkcionalni celični mdeli; biobanka; kronične imunske bolezni; RNAseq; scRNAseq
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Organizacije (4) , Raziskovalci (25)
2334  Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  55669  Anja Bizjak  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2024 - 2025 
2.  29835  dr. Tomaž Budefeld  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2022 - 2025  94 
3.  26010  dr. Boris Gole  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2025  86 
4.  59745  Doroteja Golob  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2024 - 2025 
5.  33268  dr. Mario Gorenjak  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2025  185 
6.  34478  dr. Larisa Goričan  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2022 - 2024  42 
7.  15751  dr. Radovan Hojs  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2022 - 2025  816 
8.  39240  dr. Gregor Jezernik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2022 - 2025  51 
9.  35232  dr. Staša Jurgec  Medicina  Raziskovalec  2022 - 2025  20 
10.  02053  dr. Ivan Krajnc  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2022 - 2023  615 
11.  55936  Martina Krušič  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2022 - 2025  16 
12.  58268  dr. Martina Marič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2023 - 2024 
13.  20129  dr. Dušica Pahor  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2022 - 2024  789 
14.  55221  dr. Maya Petek  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2025  15 
15.  16340  dr. Uroš Potočnik  Mikrobiologija in imunologija  Vodja  2022 - 2025  665 
0104  Kemijski inštitut
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  34529  dr. Vida Forstnerič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2025  48 
2.  06628  dr. Roman Jerala  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2025  1.267 
3.  38257  dr. Maja Meško  Biotehnologija  Raziskovalec  2022 - 2023  15 
0334  Univerzitetni klinični center Maribor
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  33666  dr. Vojko Berce  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2022 - 2025  243 
2.  19125  dr. Jernej Dolinšek  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2022 - 2025  651 
3.  15998  dr. Nataša Marčun Varda  Srce in ožilje  Raziskovalec  2022 - 2025  531 
0794  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  25434  dr. Urban Bren  Kemija  Raziskovalec  2022 - 2025  411 
2.  36818  dr. Helena Sabina Čelešnik  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2025  66 
3.  32587  dr. Marko Jukič  Farmacija  Raziskovalec  2022 - 2025  193 
4.  30953  dr. Mitja Mitrovič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2022 - 2025  57 
Povzetek
Astma je najpogostejša otroška kronična bolezen in prizadene več kot 10% otroške populacije. Otroci se dobro odzivajo na standardno terapijo z inhalacijskimi kortikosteroidi (IKS), vendar obstaja velika variabilnost med posamezniki, saj ima velik delež otrok le delno nadzorovano bolezen, od katerih jih približno 10% trpi za hudimi simptomi kljub redni uporabi IKS, nekateri pa razvijejo tudi neželene učinke zdravila (NUZ). Globalna iniciativa za astmo (GINA) poskuša rešiti težave neučinkovite terapije z IKS in z IKS povzročenih NUZ z uvedbo novih smernic personaliziranega zdravljenja za kar je nujno potrebno odkriti biooznačevalce in razviti napovedne modele. Skupaj z našimi partnerji v mednarodnem konzorciju Pharmacogenomics in Childhood Asthma consortium (PiCA), smo pred kratkim smo izvedli asociacijsko študijo na celotnem genomu (GWA; Genome Wide Asssociation) pri več kot 3000 bolnikih z astmo, ki so prejemali inhalacijske kortikosteroide (IKS), in ugotovili več kandidatnih eno nukleotidnih polimorfizmov (SNPs; Single Nucleotide Polymorphisms) in genov, povezanih z odzivom na IKS, vključno z polimorfizmi SNP v bližini genov IL1RL1, CACNA2D3, WNT5A in ORMDL3, kot trenutno najbolj obetavnimi genetskimi biooznačevalci. Cilj predlagane raziskave je pojasniti molekularne mehanizme neodzivnosti na zdravljenje z IKS bolnikov z otroško astmo in odkritje biooznačevalcev za napoved odziva na IKS zdravljenje. Za dosego tega cilja bomo integrirali genomske (GWAs), ekspresijske (RNA-seq, qRT-PCR), proteomske, epigenomske (metilacija DNA) in regulatorne (profiliranje nekodirajočih RNA, alternativno izrezovanje intronov) podatke z bioinformatskimi orodji (genska ontologija – GO). V okviru mednarodnega konzorcija PiCa je naša slovenska kohorta bolnikov z blago in zmerno astmo (zdravljenje z GINA 2. korakom) edina, ki razpolaga z RNA za analizo genskega izražanja. Poleg tega je bila RNA izolirana iz naivnih bolnikov pred začetkom zdravljenja z IKS in nato po 4-6 tednih po zdravljenju, kar predstavlja v svetovnem merilu edinstveno biobanko, ki vsebuje vzorce DNK / RNA / proteina, izolirane od istih bolnikov pred in med zdravljenjem. Izvirnost predlagane študije je zagotovljena, saj bi bila to prva celovita transkriptomska analiza različnih tkiv z uporabo NGS (RNAseq) pred zdravljenjem z ICS v kombinaciji z drugimi podatki »omics«. Najbolj izviren del projekta predstavlja profiliranje imunskih celic v visoki ločljivosti in diferencialna analiza izražanja transkriptoma/proteoma/epigenoma (odzivniki proti neodzivnikom) v podtipih imunskih celic z uporabo 1. enoceličnega sekvenciranja RNA v vseh krvnih celicah; 2. Dekonvolucijska analiza podatkov RNAseq iz vseh krvnih celic; 3. Razvrščanje celic in RNAseq v najboljših kandidatnih podtipih celic. Najboljši kandidatni podtipi imunskih celic (začeli bomo s celicami CD8+ T in celicami ILC2) bodo izolirane iz odzivnih in neodzivnih bolnikov, gojene v funkcijskih celičnih modelih, stimulirane z za bolnika specifičnimi klinično dokazanimi alergenimi in tretirane s kortikosteroidi. Razvoj funkcionalnih celičnih modelov, ki posnemajo zdravljenje bolnikov in vivo, bomo uporabili za validacijo najboljših kandidatnih biomarkerjev (geni/beljakovine), ki jih bomo odkrili z multi-omsko analizo bolnikov (podatki in vivo) in z uporabo tehnike za manipulacijo izražanja ciljnega gena, kot je npr. CRISPR, pridobili globlje razumevanje signalnih poti in molekularnih mehanizmov, ki so vključeni v odziv na zdravljenje z IKS.V nasprotju z večino dosedanjih ekspresijskih študije na funkcionalnih celičnih modelih, ki so večinoma temeljile na tkivih, pridobljenih z obdukcijo pljuč, vključno z mišicami, pljučnim epitelijem in fibroblasti, se bo naša študija osredotočila na tkiva, kot so slina, bris sluznice nosu in kri, ki jih je možno pridobiti na relativno neinvaziven način in na osnovi teh raziskav odkriti biooznačevalci, ki jih bo možno uporabljati v klinični praksi za personalizirano zdravljenje otroške astme.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno