Projekti / Programi
Algne tehnologije za zelene produkte - ALGreen
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.02.00 |
Tehnika |
Kemijsko inženirstvo |
|
Koda |
Veda |
Področje |
2.04 |
Tehniške in tehnološke vede |
Kemijsko inženirstvo |
zapiranje snovnih tokov, kroženje hranil, čiščenje vode, komunalna odpadna voda, novodoba organska onesnažila, okoljska in zdravstvena tveganja, sonaravne rešitve, algna biomasa, kompost, ponovna uporaba vode, zelena zastirka, biostimulanti, kmetijstvo, hrana
Organizacije (5)
, Raziskovalci (40)
0382 Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta
0106 Institut "Jožef Stefan"
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
19201 |
dr. David John Heath |
Varstvo okolja |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
222 |
2. |
12315 |
dr. Ester Heath |
Varstvo okolja |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
654 |
3. |
27733 |
dr. Tina Kosjek |
Varstvo okolja |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
388 |
4. |
39144 |
dr. Ana Kovačič |
Varstvo okolja |
Raziskovalec |
2022 |
72 |
5. |
57061 |
dr. Taja Verovšek |
Kemija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
66 |
0481 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
31232 |
dr. Rozalija Cvejić |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
207 |
2. |
54888 |
Jure Ferlin |
Rastlinska produkcija in predelava |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2025 |
12 |
3. |
28495 |
dr. Matjaž Glavan |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
355 |
4. |
13010 |
dr. Nina Kacjan Maršić |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
429 |
5. |
54402 |
David Lenarčič |
Biologija |
Raziskovalec |
2023 - 2025 |
17 |
6. |
13073 |
dr. Rok Mihelič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
527 |
7. |
51866 |
dr. Urša Pečan |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2022 |
49 |
8. |
10024 |
dr. Marina Pintar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
872 |
9. |
56318 |
Matjaž Pirnat |
Varstvo okolja |
Tehnični sodelavec |
2024 - 2025 |
13 |
10. |
55684 |
Ana Schwarzmann |
Rastlinska produkcija in predelava |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2025 |
15 |
11. |
14011 |
dr. Dominik Vodnik |
Biologija |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
431 |
12. |
53232 |
Špela Železnikar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2025 |
75 |
13. |
53196 |
Vid Žitko |
Rastlinska produkcija in predelava |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2025 |
22 |
14. |
08834 |
dr. Marko Zupan |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 |
561 |
15. |
19259 |
dr. Vesna Zupanc |
Varstvo okolja |
Raziskovalec |
2022 |
403 |
0792 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
3416 AlgEn, Center za algne tehnologije d.o.o.
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
16039 |
dr. Maja Berden Zrimec |
Meroslovje |
Raziskovalec |
2022 - 2025 |
275 |
Povzetek
Naraščajoča urbanizacija, vse večja poraba virov, podnebne spremembe in prehod na nizkoogljično družbo zahtevajo večjo prilagodljivost mest in podeželja ter bolj trajnostno ravnanje z odpadno vodo ter z viri, kot so voda, hranila, biomasa in energija. S tega vidika odpadkov ne bi smeli zavreči, čistilne naprave pa bi se morale preusmeriti na ""zapiranje snovnih in energetskih tokov"" z uvedbo tehnologij za ponovno uporabo vode, biomase in energije ter njihovo preoblikovanje iz odpadkov v uporabne zelene produkte.
Sonaravne rešitve je mogoče uporabiti za izboljšanje kakovosti tal, povečanje ponora ogljika, izboljšanje ekološkega statusa vode dolvodno, povečati biotsko raznovrstnost ter, kot podporo pri kmetijski proizvodnji in oskrbovalnim verigam ob doseganju ničnih izpustov v okolje. Ob tem moramo hkrati zagotavljati varnost hrane in vode ter uresničevati podnebne cilje. Sonaravne rešitve so zato opredeljene kot ključne za prilagajanje na podnebne spremembe (Zeleni dogovor) in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja ZN in akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo za reševanje okoljskih, podnebnih in kmetijskih izzivov. Algne tehnologije, kot ena od številnih sonaravnih rešitev, kažejo zanimiv potencial na področju čiščenja odpadnih voda in učinkovite obnove virov za kmetijstvo. Vendar pa to zahteva razvoj in znanstveno vrednotenje potenciala algnih tehnologij za proizvodnjo zelenih produktov (npr. očiščena voda, biomasa alg, organska gnojila, zelena zastirka, biostimulanti) ob hkratnem zmanjšanju možnih tveganj za okolje in zdravje.
Osrednji cilj predlaganega projekta je zato raziskava koncepta zapiranja snovnih tokov z uporabo algne tehnologije, tako v fotobioreaktorjih v laboratoriju, kot v pilotnem visoko pretočnem algnem bazenu (HRAP) za proizvodnjo zelenih produktov, in sicer 1-voda in 2-biomasa. Na podlagi laboratorijskih raziskav bomo optimizirali delovanje HRAP za povečanje proizvodnje biomase s pomočjo učinkovite žetve med postopkom čiščenja odpadne vode. Nadalje bomo razvili in preizkusili različne zelene produkte iz biomase alg, kar obsega fertigacijo, organska gnojila, zeleno zastirko za izboljšanje tal ter prečiščeno vodo za namakanje. Ta pristop bo omogočil pridobivanje novih znanstvenih spoznanj o zelenih produktih s pomočjo algnih tehnologij tekom laboratorijskih in pilotnih preskusov, testiranj na lizimetrih in v lončnem poskusu za varno rabo v kmetijstvu. Na podlagi monitoringa tal in razvoja rastlin ob uporabi zelenih produktov bomo pridobili novo razumevanje o kroženju potencialno nevarnih spojin (težke kovine, patogeni, mikroplastika, novodobna organska onesnažila in večkratno odporne bakterije) in hranil iz komunalne odpadne vode. Varnost zelenih produktov, kot so voda za namakanje, organska gnojila, zelena zastirka in biostimulanti, bomo vrednotili na podlagi obstoječe zakonodaje in v primerjavi s proizvodi konvencionalnih tehnologij čiščenja odpadne vode. Predlagali bomo tudi dodatne zakonodajne omejitve.
S predlagano raziskavo, ki temelji na zapiranju snovnih tokov z uporabo algnih tehnologij, želimo preseči dosedanje znanstvene raziskave, saj bomo hkrati obravnavali koristi in tveganja uresničevanja celovitega upravljanja z vodnimi viri ob uporabi sonaravnih rešitev (Zeleni dogovor) in načel krožnega gospodarstva.