Individualizacija zdravljenja raka endometrija

Ginekološki raki predstavljajo edinstveno skupino rakov, ki so povezani z endokrinimi funkcijami v telesu. Standardno zdravljenje teh rakov pomembno vpliva na hormonsko ravnovesje pri ženskah in lahko povzroči neželene posledice zaradi zgodnje menopavze ali izgube reproduktivne funkcije. Rak endometrija je najpogostejše ginekološko maligno obolenje v razvitem svetu. Približno 5 % žensk zboli pred 40 letom, 20 % žensk pa pred menopavzo. Čeprav bolezen najpogosteje diagnosticiramo v zgodnjem stadiju, v do 20 % primerov napreduje v napredovalo obliko bolezni. S trenutnimi diagnostični pristopi pogosto ne prepoznamo bolezni z visokim tveganjem. To kaže na potrebo po izboljšanju ocene tveganja in kasnejšega zdravljenja žensk. Trenutna ocena tveganja temelji na klinični ali integrirani molekularni klasifikaciji, ki jih opisujejo smernice ESGO/ESTRO/ESP. Te razvrščajo rak endometrija v 4 različne skupine; POLEmut, MMRd, p53abn in NSMP (brez specifičnega mutacijskega profila). NSMP predstavlja največjo skupino, glede na heterogenost v prognozi pa obstaja velika potreba po dodatnih specifičnih biomarkerjih. Izboljšana ocena tveganja bi lahko omogočila deeskalacijo zdravljenja in varnejši pristop k nestandardni terapiji z ohranitvijo reproduktivne sposobnosti (FST). To bi lahko omogočilo individualno svetovanje in zdravljenje, osredotočeno na pacienta. Sledeč tej poti, bi lahko preusmerili fokus zdravljenja s samih onkoloških izidov na izboljšanje dolgotrajnih subjektivnih izidov, o katerih poročajo bolnice (PRO). V projektu bomo obravnavali trenutne neizpolnjene potrebe žensk z rakom endometrija; i) identifikacijo novih biomarkerjev (WP1) za izboljšanje stratifikacije tveganja, deeskalacijo zdravljenja, identifikacijo kandidatk za nestandardno terapijo, kot je FST ali hormonsko nadomestno zdravljenje, ii) razvoj standardnih in pametnih algoritmov za stratifikacijo tveganja (WP3) z vključitvijo teh biomarkerjev, iii) razvoj minimalno invazivnih metod diagnostike in presejanja (WP2), ki bi omogočile natančno stratifikacijo tveganja, zgodnjo diagnostiko in morebitno presejanje v populacijah z visokim tveganjem. Naš skupni končni cilj projekta pa je izboljšati izide zdravljenja, o katerih poročajo bolnice (PRO) (WP4). V projektu bomo najprej z raziskavo vključili bolnice v obeh nacionalnih terciarnih centrih, da bomo pridobili potrebne biološke vzorce in natančno slikovno dokumentacijo tumorjev. Vzorce bomo analizirali glede na uveljavljeno molekularno klasifikacijo in tudi na prisotnost novih biomarkerjev. Poleg vrednotenja biomarkerjev v standardni terapiji bo UKC Maribor vodil raziskavo molekularne klasifikacije in vloge biomarkerjev pri FST. To bo omogočilo nov vpogled v vpliv biologije tumorja na reproduktivne in onkološke izide FST. Poleg tega se bomo osredotočili na možnost manj invazivne diagnostike in ocene tveganja na podlagi biomarkerjev. Razvili bomo metodo tekočinske biopsije (LBC), analizo prostocelične DNK in prostocelične RNK pri ženskah z rakom endometrija za izboljšanje individualizirane obravnave. Glavni namen uvedbe novih biomarkerjev v klinično prakso je izboljšati zdravljenje po meri bolnice in omogočiti uporabo manj agresivnega pristopa pri bolnicah z nizkim tveganjem. Zato smo zasnovali ""in vitro"" raziskavo standardnih in nekonvencionalnih pristopov sistemskega zdravljenja na molekularno označenem raku endometrija. V ta namen bomo prvič molekularno okarakterizirali lastne in komercialno dostopne celične linije raka endometrija. Ugotovitve teh raziskav bodo pomembne za načrtovanje nadaljnjih kliničnih preizkušanj. Vse znanje, pridobljeno z našim projektom, bo združeno v oblikovanje boljšega, klinično uporabnega modela stratifikacije tveganja. Ugotovitve bodo pomembne za k bolnicam usmerjeno zdravljenje in individualizacijo pristopa, kar je pomembno zlasti pri mladih ženskah z rakom endometrija.