Prostorsko upravljanje in stanje rekreacijske infrastrukture ter rekreacijske navade v kontekstu družbenih sprememb v zadnjih treh desetletjih

Zadnja tri desetletja zaznamuje hiter razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki je spremenila delovne procese, prostočasno dejavnost ljudi in hkrati tudi rabo prostora v rekreacijske namene. Na stanje, vrsto in dostopnost rekreacijske infrastrukture je zaradi družbenopolitičnih sprememb v Sloveniji dodatno vplival tranzicijski proces, ki je vplival na razmerje med javnim in zasebnim ter na upravljavsko prakso rekreacije. Vse od Jeršičevih študij ob koncu 20. st. kljub spremembam dostopnosti in rekreacijskih navad Slovencev ni bilo sistematičnega raziskovanja prostorskih vidikov rekr. infrastrukture. Čedalje večji delež rekreativne vadbe je vezan na organizirane programe, s čimer se zaradi ekonomskih zmožnosti povečujejo razlike med prebivalci v dostopnosti vadbe.. Spremenila se je priljubljenost posameznih tipov rekreacije, pojavili so se novi, zgodila se je pandemija. Vsi ti vidiki rekreacije so bili dosedaj v raziskavah le parcialno naslovljeni, zaradi česar je glavni namen projekta zapolniti vrzel na področju preučevanja rekreacije v zadnjih 30 letih in poskrbeti za sistematično in interdisciplinarno obravnavo rekreacije. Ta vključuje rekreacijske navade, infrastrukturo ter njeno upravljanje in prostorsko načrtovanje. Cilji projekta so: _ pripraviti evidenco rekr. infrastrukture za Slovenijo, _ podrobneje analizirati rekr. infrastrukturo in njeno rabo v izbranih občinah, _ identificirati rekr. potrebe in vzorce prebivalcev pred in med pandemijo, _ analizirati upravljanje z rekr. infrastrukturo na nacionalni in lokalni ravni ter ugotoviti, , _ razviti orodje za sistematično spremljanje športno-rekreativne dejavnosti odraslih in _ pripraviti teoretični model in smernice za prostorsko načrtovanje in upravljanje z rekr. infrastrukturo. Cilje bomo dosegli z mešanim metodološkim pristopom, ki se opira na kvantitativne in kvalitativne metode, ter ustrezno odraža interdisciplinarnost raziskave in povezovanje znanj geografije, športa in prostorskega načrtovanja. Kot glavne metode bi izpostavili prostorsko analizo s pomočjo GIS orodja, anketni vprašalnik, historično analizo, fokusne skupine ter analizo politik in institucionalno analizo. Izbrane metode bodo prinesle odgovore na štiri raziskovalna vprašanja: 1) Kakšno je stanje rekreacijske infrastrukture na ravni države in kakšno v različnih tipih občin? 2) Kakšne so rekreacijske navade Slovencev in kakšen je (bil) vpliv pandemije nanje in dostopnost do rekr. infrastrukture? 3) V kolikšni meri dostopnost do rekr. infrastrukture pogojuje navade in gibalno sposobnost prebivalcev Slovenije? 4) Kakšen je upravljavski okvir za rekr. infrastrukturo na državni in kakšen na lokalni ravni? Aktivnosti so organizirane v pet paketov: DP1: Analiza stanja rekr. infrastrukture, DP2: Rekreacijske in gibalne navade Slovencev, DP3: Dostopnost in kakovost rekr. infrastrukture in DP4: Upravljanje in prostorsko načrtovanje rekr. infrastrukture. DP-ji so povezani med seboj, saj so rezultati posameznih DP-jev vhodni podatek za delo v sledečih DP-jih. Zadnji, peti, DP je namenjen nadgradnji dotedanjih rezultatov s pomočjo teorije prostorskega načrtovanja in upravljanja v teoretični model upravljanja rekr. infrastrukture. Glavni rezultati projekta so tipologija rekr. infrastrukture, evidenca rekr. infrastrukture na nacionalni in lokalni ravni, standardiziran vprašalnik o gibalnih navadah prebivalstva, celostni podatki o rekr. navadah, družbeno-ekonomskih determinantah rekreacije, rabi infrastrukture, sezonski variaciji in motivih, podatki o spremembah rekr. navad med epidemijo COVID-19, karte prostorske in časovne dostopnosti prebivalstva do izbranih tipov rekr. infrastrukture in teoretični model upravljanja. Ti rezultati bodo pomembno prispevali k sistematični vzpostavitvi preučevanja rekreacije v Sloveniji in tudi dopolnili tuje raziskave, saj se je dosedaj rekreacija največkrat obravnavala v projektih, primarno posvečenim drugim temam, kot sta turizem in kakovost bivanja.