Višjestopenjske bibliografske storitve

Bibliografske storitve, vključno s Web of Science/Knowledge, Scopus, CiteSeerX, zbMATH, Google Scholar, DBLP, MathSciNet, COBISS, arXiv in drugimi, zagotavljajo podatke o znanstvenih delih (članki, knjige, poročila itd.). Običajno jih uporabljajo posamezniki za iskanje publikacij o izbranih temah, ustanove pa za vrednotenje in načrtovanje raziskav. Uporabljajo se tudi pri analizi podatkov v bibliometričnih in scientometričnih raziskavah. V ta namen se podatki o izbrani temi pogosto preoblikujejo v zbirko bibliografskih omrežij, ki povezujejo enote različnih vrst (dela, avtorji, uredniki, revije, ključne besede, ustanove, države, jeziki itd.). Po referenčnem modelu knjižnice IFLA je bibliografski prostor predstavljen tudi kot večvrstno večrelacijsko omrežje, ki omogoča združevanje na različnih ravneh, na primer različice prispevkov (prednatisi, objavljene) ali izdaje monografije. Podatki, zbrani v različnih bibliografskih bazah podatkov, se lahko uporabijo za zagotavljanje bibliografskih in bibliometričnih storitev višje stopnje (npr.: kaj prebrati (kontaktirati/obiskati)? kje objaviti? izbor recenzentov; osnutek poročila o dejavnosti kandidata za karierno prijavo itd.) za različne vrste uporabnikov (študente, raziskovalce, učitelje, odločevalce, urednike revij, agencije za financiranje, raziskovalne ustanove, upravljalce baz podatkov itd.). Glavni cilj projekta je identifikacija potencialnih bibliografskih storitev višje stopnje in razvoj izbranih prototipnih rešitev. Za podporo temu cilju, moramo zagotoviti visoko kakovostne podatke, ki jih pogosto dobimo z združevanjem podatkov iz različnih zbirk podatkov. Za nekatere analitične probleme moramo razviti tudi nove algoritme. Pomemben korak pri izgradnji bibliografskih omrežij je identifikacija enot/entitet (del, avtorjev itd.) (razreševanje sinonimije / homonimije imen / oznak enot. To je bistven korak pri združevanju podatkov iz različnih virov. Eden od ciljev projekta je začetek razvoja robustnih in visoko natančnih metod za identifikacijo enot za posamezne vrste enot. Pomembno orodje za analizo večih omrežij so izpeljana omrežja, pridobljena s kombiniranjem normalizacije omrežij (deležni pristop), množenja omrežij in časovnih omrežij, ki temeljijo na časovnih količinah. Raziskati nameravamo možnosti, ki jih ponujajo ti pristopi. Pri velikih podatkovjih sta hitrost in učinkovitost izvajanja obdelav ključnega pomena. Zato je treba osnovne algoritme izvesti v hitrem programskem jeziku, podobnem C, ki je tudi enostaven za uporabo in za vzdrževanje. Očiten kandidat je programski jezik Julia, ki vztrajno pridobiva sloves hitrega jezika za analizo podatkov. Naš cilj je začeti razvijati odprtokodno knjižnico za analizo bibliografskih omrežij v Juliji. Prepričani smo, da bodo naše metode, algoritmi, orodja in izpeljani visokokakovostni podatki predstavljali temelj storitev višje stopnje za različne vrste uporabnikov. Če povzamemo, cilji projekta vključujejo: * Identifikacija potencialnih storitev višje stopnje, razvoj več prototipnih bibliografskih analiz in ustreznih orodij, v skladu s potrebami izbranih končnih uporabnikov. * Razvoj metod in algoritmov za kakovostno določanje bibliografskih enot na osnovi analize bibliografskih omrežij. To nam bo omogočilo implementacijo procesnih tokov, ki jih je mogoče uporabiti v bibliografskih bazah podatkov za pridobivanje periodično osveženih visokokakovostnih in ažurnih bibliografskih podatkov. * Nadaljnji razvoj metodologij in algoritmov za analizo bibliografskih omrežij, ki temeljijo na naših preteklih raziskavah (dvovrstna omrežja, deležni pristop, časovna omrežja in časovne količine), motiviran s časovno analizo razvoja znanosti (na podlagi prednatisov).