Zgodovina in dediščina jugoslovanske socialne filozofije (1960-1990)

Socialistična Jugoslavija je bla tako politični projekt kot tudi edinstveno središče izmenjave vednosti. Čeprav je njena intelektualna in kulturna dediščina čedalje bolj raziskana in ovrednotena, pa so ostale filozofske diskusije, ki so nastale v jugoslovanskem prostoru okrog osrednjih konceptov socialne filozofije in bližnjih področij, v veliki meri neodkrite. Naš projekt zapolnjuje ta manko in se loteva preiskave zgodovine in dediščine jugoslovanske socialne filozofije med 1960-1990. Osredinili se bomo na dva glavna tokova mišljenja, v katerih sta se oblikovala dva različna načina opozicije dogmatskemu marksizmu jugoslovanske komunistične partije, pri čemer sta ohranila produktivno razmerje do Marxa. (I) Skupina Praxis, večinoma s sedežem v Zagrebu in Beogradu, je formulirala univerzalistično vizijo človeka kot samo-ustvarjalnega bitja, ujetega v svetu odtujenega dela, pri tem pa so zavračali tako stalinistični dogmatizem kakor tudi nacionalizme. (II) Ljubljanska skupina je sprejela strukturalistični pristop k ideologiji in s pomočjo koncepta razcepljenega subjekta trdila, da je odtujitev mogoče razumeti tudi kot predpogoj človeške subjektivnosti. Ta projekt je pionirska raziskava ključnih konceptualnih premikov v obeh miselnih tokovih na križišču natančne analize tekstov in arhivskega dela, onstran dometa nacionalnih zgodovin filozofije. Osrednji cilj projekta je dvojen: (1) mapirati razvoj diskusij o človeški produktivnosti, odtujitvi, razcepljenemu subjektu in ideologiji ter (2) pretehtati sodobno relevantnost te dediščine v sodobni socialni filozofiji. Naš projekt bo generiral nova zgodovinske in pojmovne uvide, ki bodo signifikantno prispevali k zgodovini filozofije, promovirali interdisciplinarni dialog med humanističnimi in družbenimi vedami, obogatili polje (post)jugoslovanskih raziskav ter pripomogli k filozofski utemeljitvi sodobne rabe jugoslovanske dediščine.