Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi (1848−1948)

Projekt ""Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi (1848−1948)"" obravnava odnos med katolištvom in razvojem slovenske narodne identitete v prelomnem stoletju, ki ga zaznamujeta dve veliki revoluciji: meščanska revolucija leta 1848 in komunistični prevzem oblasti po 2. svetovni vojni. Omenjena tematika bo tako analizirana v vseh državnih in političnih sistemih, v katerih so živeli Slovenci v času oblikovanja svoje narodne identitete, obenem pa je prav to čas velikih sprememb v položaju Katoliške cerkve in katoliškega tabora v celoti. Spremembe na obeh področjih niso tekle neodvisno, temveč so bile globoko prepletene, kar pomeni, da raziskovalni projekt prinaša pomembne rezultate za globlje razumevanje tako razvoja slovenskega narodnega vprašanja kot tudi samega katoliškega tabora v tem obdobju. Obenem projekt odpira tudi vprašanja, pomembna za mednarodno humanistiko. Raziskave razvoja narodnostne identitete in nacionalizmov so doživele velik vzpon v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja, ko so nastale temeljne študije na tem področju. Omenjene raziskave so zaznamovale predvsem interpretativne razlike, ki se kažejo v obliki različnih danes prevladujočih interpretativnih modelov (modernizem, etnosimbolizem, perenializem, itd.), vsebinsko pa so sledile predvsem posameznim nacionalnim in političnim okvirom. V zadnjih letih se pojavljajo težnje po aplikaciji novih raziskovalnih pristopov, ki bi omogočili nov raziskovalni preboj. Projekt Med tradicijo in moderno odgovarja na te mednarodne težnje tako vsebinsko kot metodološko. Vsebinsko je za razumevanje razvoja nacionalizmov v srednji in jugo-vzhodni Evropi pomembno razumevanje odnosa med narodnostno in versko identiteto. Slednja je na deskriptivni ravni že bila večkrat izpostavljena (predvsem na primeru Hrvaške in Srbije), a ne na primeru slovenske zgodovine. Projekt bo torej prinesel nove ugotovitve na tem področju, k čemur bo pripomogel tudi svež metodološki pristop, ki temelji na dveh prepletenih metodoloških izhodiščih, in sicer intelektualni in transnacionalni zgodovini. Omenjena raziskovalna pristopa povezuje vsebinski fokus raziskovalnega projekta, in sicer delovanje slovenskih katoliških izobražencev na področju razvoja slovenske narodne identitete in slovenskega narodnostnega vprašanja. Analiza bo zajela intelektualce iz celotnega slovenskega etničnega ozemlja, pri čemer bo posebna pozornost posvečena v številnih ozirih specifičnim obmejnim regijam (Koroška, Prekmurje, Primorska). S skrbnim izborom ključnih katoliških intelektualcev in analize njihovega dela bo raziskovalna skupina predstavila njihov spreminjajoč se odnos do porajajočega se razvoja narodnostne pripadnosti in njenega razmerja do verske identitete, pri čemer bo v fokusu raziskave tako spreminjanje njihovega pogleda skozi čas kot tudi lokalne partikularnosti (npr. specifičen odnos katoliških intelektualcev na obmejnih oz. narodnostno ogroženih območjih do tega vprašanja). Kot so potrdile novejše raziskave, je upoštevanje transnacionalnega vidika pri študijah razvoja narodnosti in nacionalizma nujno, saj razvoj omenjenih fenomenov ni potekal zamejeno znotraj posameznih političnih meja. Še toliko bolj je upoštevanje transnacionalne dimenzije potrebno pri preučevanju delovanja katoliškega tabora, saj je slednji že sam po sebi transnacionalen. To potrjuje tudi delovanje številnih slovenskih katoliških intelektualcev 19. in 20. stoletja, ki so bili aktivno vpeti v mednarodno okolje, saj so se intelektualno izoblikovali v izobraževalnih centrih izven slovenskega etničnega ozemlja. Preplet vsebinske in metodološke svežine predstavlja glavno dodano vrednost projekta, čigar rezultati posledično ne bodo pomembni le za slovensko, temveč tudi za mednarodno humanistiko. Temu ustrezno je zasnovana tudi strategija diseminacije projektnih rezultatov, ki bodo aktivno vpeti v mednarodni znanstveni dialog na najvišji ravni.