Razvoj metod v diagnostiki in zdravljenju sindroma karpalnega kanala

Z napredkom tehnologije ultrazvoka visoke ločljivosti (UZVL) je ultrazvočna (UZ) preiskava postala zlati standard za slikovni prikaz perifernih živcev, saj omogoča odlično prostorsko ločljivost z možnostjo dinamičnega prikaza. Trenutno sta za diagnozo SKK standardni preiskovalni metodi UZ preiskava in preiskave prevodnosti živca. V strokovni literaturi navajajo potrebo po natančnejših diagnostičnih pristopih. V maloštevilnih raziskavah so pokazali zmožnost dinamične ocene MŽ z UZ preiskavo, vendar zaradi razlik v uporabljeni metodologiji izsledki raziskav niso enotni. Predhodne raziskave so uporabile računalniško analizo s predpostavko o homogeni strukturi živca, ki se pomika en bloc. Struktura živca pa je nehomogena z zapleteno fascikularno zgradbo, zaradi česar se živec lahko pomika neenotno. Za povečanje diagnostične natančnosti UZ preiskave MŽ pri bolnikih s SKK je potrebna izboljšana in ustrezno preverjena metoda analize premikov. Standarden način zdravljenja SKK je kirurško zdravljenje, v primerih blage in zmerne oblike SKK pa je uveljavljeno nadomestno zdravljenje lokalna injekcija kortikosteroidov. Po obeh vrstah zdravljenja so srednje- in dolgoročni izidi suboptimalni. Zaradi možnih kirurških zapletov in številnih stranskih učinkov uporabe kortikosteroidov je potreben nadaljnji razvoj minimalno invazivnih metod zdravljenja SKK. Nedavno so pokazali boljši izid zdravljenja blage in srednje oblike SKK po 6 mesecih z UZ vodeno perinevralno injekcijo dekstroze v primerjavi z UZ vodeno perinevralno injekcijo kortikosteroidov. Za potrditev obetavnih rezultatov UZ vodene perinevralne injekcije dekstroze so potrebne randomizirane klinične raziskave z daljšim časom spremljanja in večjim številom bolnikov. UZ vodena minimalno invazivna sprostitev karpalnega kanala postajaja vse bolj priljubljena, saj omogočajo stalen nadzor mend posegom s posledično manjšo verjetnostjo za poškodbo struktur, za izvedbo je potrebna manjša vstopna rana, pooperativno okrevanje je tako hitrejše, možna je zgodnejša vrnitev na delo in skupno nižji končni stroški zdravljenja. Ker gre za novejšo tehniko sprostitve karpalnega kanala so potrebne nadaljnje raziskave s katerimi je potrebno opredeliti izid zdravljenja. Zaradi načina pristopa nudi minimano invazivna sprostitev karpalnega kanala pomembno prednost pred ostailimi oblikami tehnikami sprostitve, saj omogoča preglednost z UZVL takoj po sprostitvi. Cilji predlaganega projekta so: 1) razvili metodo za dinamično UZ oceno zgradbe živca, ki bi lahko značilno izboljšala diagnostično natančnost UZ preiskave pri bolnikih s SKK s prikazom in meritvami premikov posameznih plasti vzdolžno potekajočih struktur živca in vrednotenjem njihove deformacije; 2) izvedli dvojno slepo randomizirano raziskavo, ki bo odgovorila, ali UZ vodena perinevralna injekcija dekstroze omogoči boljši klinični izid zdravljenja SKK in ali ima manj neželenih stranskih učinkov kot UZ vodena perinevralna injekcija kortikosteroidov. 3) nazorno bomo prikazali učinke prerezanja PKL na vzdolžno pomičnost MŽ. V Sloveniji se zaradi SKK zdravi več kot 60.000 bolnikov. Ugotovitve predlagane raziskave bodo močno doprinesle k oblikovanju smernic za optimalno klinično obravnavo bolnikov s SKK.