Teologija, digitalna kultura in izzivi na človeka osrediščene umetne inteligence

Po mnenju raziskovalcev z različnih področij predstavlja digitalna revolucija večje izzive kot katera koli druga v zgodovini človeštva, saj povzroča še hitrejše spremembe, ki se dogajajo hkrati in globalno. Digitalni svet je postal nov »življenjski svet«, ki je doživel transformacijo prostora, – tako imenovane virtualnosti – in časa – »virtualne vseprisotnosti« znotraj »družbenega pospeška«. Vse to je povzročilo novi konceptualizaciji realnosti in resnice, ki pa močno vplivata na teološki diskurz. Namen naše raziskave ni poiskati panoramski pogled na proces digitalizacije, temveč ga ovrednotiti skozi prizmo teološkega pogleda. Tako kot je ob nastanku industrializacije katoliški socialni nauk uspel vzpostaviti štiri temeljna načela za krščansko ocenjevanje družbenih razmer (osebno dostojanstvo, skupno dobro, solidarnost in subsidiarnost), bi radi našli odgovore na nove izzive v dobi digitalizacije. Vrednote, ki jih spodbuja proces digitalizacije, na več načinov izhajajo iz judovsko-krščanskega razsvetljenstva, ki je zagovarjalo pomen posameznika, osebnega razvoja, svobode izbire in enakosti vseh ljudi. Glede na vse to bi lahko štiri temelje katoliške družbene doktrine smiselno povezali z možnostmi, ki jih ponuja digitalna kultura: razširjanje z načelom skupnega dobrega, transparentnost s solidarnostjo, individualnost z dostojanstvom vsakega človeka ter demokracija oz. možnost aktivnega sodelovanja s subsidiarnostjo. Ko razvijamo digitalno teologijo, moramo odgovoriti na vprašanja, kot so »Kaj se zgodi, ko se digitalna orodja uporabljajo v teologiji ali ko se teološka orodja uporabljajo v digitalnem svetu?« Zanimal nas bo dvosmerni proces raziskovanja: po eni strani teologija služi kot optika, skozi katero analiziramo digitalno kulturo, po drugi strani pa digitalna kultura služi kot optika, skozi katero opazujemo teologijo. Drug aspekt novih tehnologij, ki v sodobnem času potrebuje etično refleksijo, pa je uporaba umetne inteligence. Sistemi umetne inteligence danes pogosto odločajo namesto nas, a je žal zaradi kompleksne narave njihovo delovanje človeku nerazumljivo. Projekt se osredotoča na raziskovanje vpliva netransparentnega delovanja na zaupanje v sisteme umetne inteligence, na vprašanje odgovornosti in na umetno inteligenco, ki je osrediščena na človeka. Glavni cilji projekta so izvedba predhodne empirične raziskave/ankete v praktičnih disciplinah za identifikacijo ključnih področij za uporabo digitalnih orodij v verski praksi; celovito analizirati družbeni vpliv digitalizacije in uporabe sistemov umetne inteligence, zlasti v zvezi s teologijo in etiko; oblikovati nov okvir za razumevanje človekove osredotočenosti, preglednosti in zaupanja (glede nove tehnologije) z interdisciplinarne perspektive (teologija, filozofija, antropologija,…), tako na splošni kot tudi na ravni posameznega primera; in razviti ključne etične smernice za digitalizacijo in zaupanja vredno umetno inteligenco.