SINHRONIZIRANA KARDIORESPIRATORNA KORONARNA REHABILITACIJA

Izhodišča. Zaradi dokazanih ugodnih zdravstvenih učinkov ostaja telesna vadba osrednja sestavina celovite srčne rehabilitacije. V okvirih konvencionalne srčne rehabilitacije (KSR) uporabljamo najpogosteje kontinuirano aerobno vadbo oz. intervalni trening visoke intenzitete (KAIT), pri čemer pa lahko zlasti bolnikove sočasno prisotne bolezni pomenijo omejitev za dolgoročno vztrajanje v programu. Telesno vadbo je treba izvajati z intenzivnostjo, ki je prilagojena značilnostim posameznega bolnika. V Sloveniji se v zadnjih dveh desetletjih uveljavlja tudi inovativen pristop, ki temelji na usklajenih počasnejših gibih, sinhroniziranih z vzorci dihanja. Le‐ta zmanjšuje fizični stres, hkrati pa povečuje učinkovitost kardiorespiratornega sistema. Tak pristop imenujemo sinhronizirana kardiorespiratorna rehabilitacija (SKR). Glavna cilja predlaganega raziskovalnega projekta sta: (A) kvantitativna ocena učinkovitosti SKR same po sebi, in njena primerjava s KSR (KAIT), in (B) izpopolnitev obstoječih rehabilitacijskih protokolov na osnovi izračunanih indeksov med terapevtskim ciklom. Prvemu cilju bomo sledili z uporabo nekaterih standardnih spremenljivk, kot so meritve krvnega tlaka, variabilnosti srčne frekvence in kardiorespiratorne zmogljivosti. Ključne nove znanstvene izsledke pa si obetamo pridobiti na osnovi rezultatov dodatnih meritev, pred in po intervenciji, s posnetki visokoločljivega EKG, dihalnih gibov, pretoka krvi v mikrocirkulaciji z uporabo metode LDF (angl. Laser Doppler Flow), površinske in globoke oksigenacije tkiva s pomočjo spektroskopije bele svetlobe in NIRS (iz angl. near infrared spectroscopy), ter temperature kože, izmerjene nad obema zapestjema. Osrednji znanstveni rezultat bomo predvidoma pridobili na podlagi analize posnetih časovnih vrst, s čemer bomo izračunavali indekse sklopitev med posameznimi fiziološkimi podsistemi. Za ta namen bomo uporabili najsodobnejše nelinearne metode za obdelavo signalov in analizo sinhronizacije. Ključen rezultat predstavlja vektor značilnih indeksov, na podlagi katerega bo mogoče ovrednotiti stanje fizioloških procesov in interakcij med različnimi organskimi sistemi pri posameznem bolniku ‐ zlasti med kardiovaskularnim in respiratornim sistemom, pa tudi hierarhično višjimi centri. Metodologija. Proučevali bomo populacijo bolnikov v stabilni fazi srčno‐žilne bolezni (v večini s koronarno boleznijo), ki so vključeni v programe doživljenjske srčne rehabilitacije. V osrednjo študijsko skupino (SKUPINA A) bodo vključeni bolniki, ki bodo sodelovali le v SKR kot edinem načinu rehabilitacije, kontrolna skupina (SKUPINA C) bo obsegala bolnike, ki sodelujejo le v programu KSR (KAIT); v tretjo, dodatno skupino (SKUPINA B) pa bodo vključeni bolniki, ki glede na dogovorjen protokol rehabilitacije izvajajo tako SKR kot tudi KSR (v razmerju okoli 50‐50%), s čemer želimo primerjalno ovrednotiti učinkovitost hibridnega pristopa. V vsako od opredeljenih skupin bomo predvidoma vključili po 20 bolnikov, ki vstopajo v program doživljenjske rehabilitacije. Vsakega bolnika, ki bo vključen v raziskavo bomo spremljali 12 tednov. Znanstveni pomen pričakovanih rezultatov je najmanj dvojen: (1) pojasnitev učinkovitosti SKR kot inovativnega pristopa k srčni (koronarni) rehabilitaciji, ter (2) izboljšanje razumevanja interakcij med posameznimi organskimi (fiziološkimi) podsistemi v človeškem telesu. Zaradi pričakovano boljšega zadrževanja (adherence) bolnikov v programih rehabilitacije z uporabo protokola SKR (v primerjavi s KSR (KAIT)) lahko predvidevamo pomemben prispevek k izboljšanju celokupnega preživetja, podaljšanje obdobja brez invalidnosti, pa tudi v splošnem izboljšanje kakovosti življenja obravnavanih bolnikov v okvirih SKR .