Književna republika Borisa Pahorja

Projekt Književna republika Borisa Pahorja (1913) bo kot prvi na Slovenskem in širše preučil vprašanje tekstne konstrukcije avtobiografskega jaza ob upoštevanju celotnega opusa najstarejšega živečega slovenskega tržaškega pisatelja. Opus enakovredno vključuje tudi celotno predpuščino, ki jo je v zadnjem desetletju pridobivala Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Projekt izhaja iz spoznanja, da parcialno obravnavanje pripovedne proze, pisem, korespondence in dnevnikov preprosto ni dovolj. Pri pisateljskem opusu in predpuščini Borisa Pahorja je treba vse naštete tekstno-žanrske oblike prvenstveno razumeti kot moduse izražanja in konstrukcije jaza, tj. v navezanosti na avtorjevo osebnost ter v najširšem smislu kot oblike avtobiografskega tekstovja. Služijo izražanju pisateljeve individualitete in osebnosti, razkrivanju in konstruiranju jaza v naslonitvi na izkušnjo v teku življenja, in to v vsej izrazni globini. To pomeni, da so pismo, dnevnik in umetniška proza plasti iste identitete in mentalitete, ki bodo v projektu obdelane analitično, vendar medsebojno povezano. Pismo oz. pisemska korespondenca, ki predstavlja najzajetnejšo popisno enoto (po preliminarni oceni iz pripravljalne študije več kot 5000 pisem), rokopisi/tipkopisi dnevnikov in rokopisi/tipkopisi umetniške proze so tudi tri osrednji vsebinski sklopi predpuščine. Predpuščina (nem. Vorlass) je še ena pomembna posebnost predlaganega projekta, ki vpeljuje na Slovenskem (ob delni naslonitvi na avstrijski zgled) novo arhivsko paradigmo za digitalno dobo. Povezovanje slovenskega literarnega arhiva v NUK (ta se v okviru Rokopisne zbirke že tradicionalno in specializirano ukvarja z zbiranjem in obdelavo rokopisne kulturne dediščine) z literarno zgodovino, zgodovino in kulturološko znanostjo namreč pomeni novo kvaliteto pri zbiranju, hranjenju, promociji ter znanstveni obravnavi kulturne dediščine najširšega pomena. Namen je s sinergičnim delovanjem doseči napredek pri raziskovanju, urejanju in promociji novejše rokopisne in literarno-dokumentacijske kulturne dediščine v času, ko je raba zaslonskih tehnologij postala dejstvo. Preučevanje celotnega opusa in poudarek na predpuščini sta dve ključni ter medsebojno združljivi, komplementarni nalogi in cilja projekta. Ob tem gre poudariti, da se projekt gradiva na papirju, ki ga rokopisna zbirka zaenkrat hrani v večini, loteva ob zatonu rokopisnega in pisemskega pramena civilizacije. Med pomembnimi vzporednimi cilji projekta, ki jih je treba izpostaviti, pa je s pomočjo novih informacijskih tehnologij digitalnega kartiranja analizirati in predstaviti pisemsko republiko pisatelja s poudarkom na njegovi odprtosti v večkulturne personalne in institucionalne mreže ter v časovno-prostorskih razsežnostih. Gre za panoramo 20. stoletja v miniaturi s poudarkom na drugi polovici stoletja, ki povezuje zamejstvo z matico ter avdienco širom Evrope, v obeh Amerikah, Kanadi in Avstraliji. Odtod je mogoče vse jasneje razločiti konture književne republike Borisa Pahorja, ki je hkrati sijajen primer udejanjanja dialoga med kulturami in večkulturnosti.