Spremembe gozdne vegetacije zaradi vplivov globalnih in lokalnih okoljskih sprememb v daljšem časovnem obdobju

Vse več okoljskih sprememb predstavlja velike izzive za ohranjanje narave in resno ogroža trajnost in biotsko raznovrstnost gozdnih rastlinskih združb zmernega pasu v 21. stoletju. V projektu bomo preverjali vplive štirih glavnih procesov, ki povzročajo spremembe gozdne vegetacije. Zaradi segrevanja podnebja se vegetacija spreminja v smeri večje pogostnosti rastlinskih vrst, ki so bolj tolerantne na toplejše in sušnejše podnebje (termofilizacija). Povečevanje pogostosti in intenzivnosti naravnih in antropogenih motenj povzroča, da so gozdni sestoji vedno bolj presvetljeni, kar pripomore k naseljevanju negozdnih ruderalnih vrst (ruderalizacija). Zračni depoziti dušikovih spojin povečujejo dostopnost dušika v gozdnih tleh, kar lahko vodi do večjega deleža nitrofilnih vrst v združbah (evtrofikacija). Postopno naraščanje podobnost v vrstni sestavi med različnimi združbami, ki vodi v zmanjšanje beta pestrosti, je posledica delovanja več dejavnikov (biotska homogenizacija). Spremljanje stanja in časovnih sprememb rastlinske pestrosti in sestave pritalne gozdne vegetacije je izjemnega pomena, saj znanje, pridobljeno s tovrstnimi raziskavami, pomembno prispeva k razumevanju vzročnih dejavnikov sprememb. Vendar pa je razlikovanje vplivov posameznih okoljskih dejavnikov zahtevno, saj so spremembe vegetacije običajno posledica vzajemnih učinkov sočasno delujočih okoljskih sprememb. Z raziskavo bomo preverili, ali se globalne in lokalne okoljske spremembe odražajo tudi v pritalni vegetaciji gozdov Slovenije. S ponovitvami vegetacijskih popisov na raziskovalnih ploskvah, ki so bile prvič popisane pred več desetletji, bomo ocenili vpliv sprememb, povezanih z globalnim segrevanjem, naraščajočimi motenjami v gozdovih, učinki depozitov dušika, invazivnim širjenjem tujerodnih vrst in objedanjem rastlinojede divjadi. Cilji projekta so opredeliti: 1) prispevek segrevanja ozračja in motenj gozdov k procesu termofilizacije vegetacije; 2) prispevek motenj v gozdovih k procesu ruderalizacije in termofilizacije vegetacije; 3) prispevek zračnih depozitov dušikovih spojin k procesu evtrofikacije vegetacije; 4) prispevek podnebnih sprememb, motenj v gozdovih, depozitov dušika, invazivnih tujerodnih vrst in objedanja rastlinojede divjadi k potencialnemu procesu biotske homogenizacije v vrstni sestavi gozdnih združb. Proučevanje in ustrezno ovrednotenje vplivov različnih okoljskih sprememb na gozdno vegetacijo zahtevata obravnavo več gozdnih rastišč z različnimi ekološkimi razmerami. Proučevali bomo naslednje raziskovalne objekte: i) trajne raziskovalne ploskve v gospodarjenih hrastovih gozdovih (Quercus robur in Quercus petraea), vzpostavljene v začetku 90. let prejšnjega stoletja; ii) raziskovalne ploskve v pragozdnih rezervatih s prevladujočo bukvijo (Fagus sylvatica) oz. dobom (Quercus robur), vzpostavljene v poznih 70. in zgodnjih 80. letih 20. stoletja; iii) ploskve za intenzivno spremljanje stanja gozdnih ekosistemov v reprezentativnih slovenskih gozdovih, vzpostavljene leta 2004; iv) raziskovalne ploskve v sestojnih vrzelih dinarskih jelovo-bukovih gozdov, vzpostavljene leta 2012. Gozdno vegetacijo bomo na vseh raziskovalnih ploskvah ponovno popisali z enakimi metodami kot v prvotnih študijah. Poleg tega bomo na ploskvah v hrastovih gozdovih izvedli vzorčenje tal, ploskve v sestojnih vrzelih pa bodo opremljene s senzorji za mikroklimatske meritve. Z vključitvijo vegetacijskih in ekoloških podatkov iz evropske baze ICP-Forests bomo lahko vegetacijske spremembe primerjali s tistimi iz drugih evropskih držav. Spremembe v vegetaciji bomo ocenjevali na ravni posameznih vrst, skupin vrst in celotnih združb. Uporabili bomo več indeksov pestrosti, ki zajemajo različne vidike raznolikosti (taksonomski, funkcionalni in filogenetski aspekt). V sklopu projekta bomo razvil modele za napovedovanje prihodnjih trendov v sestavi gozdnih združb. Rezultati bodo prispevali k razvoju strategij za ohranjanje raznolikosti in delovanja gozdov v Sloveniji in širše.